Ljudje se selijo tja, kjer je dobra klima, a ne le podnebna, predvsem jih privlačita dobra gospodarska klima in dobra klima v družbi. Tudi zaradi tega se slovenske občine razvijajo različno hitro. Občina Ivančna Gorica je denimo zadnjih 15 let zgodba o razvoju. Od leta 2008 se je število občanov povečalo za četrtino, kar v praksi pomeni dodatnih 3422 ljudi, ki v občini potrebujejo zdravnika, vrtec, šolo, knjižnico, športno dvorano, sprehajalne poti in še marsikaj drugega. Podžupan občine Ivančna Gorica Tomaž Smole pojasnjuje, da k rasti prebivalstva poleg priseljevanja prispeva tudi naravni prirast, po katerem so v samem vrhu slovenskih občin.
Poleg rasti prebivalstva je morda v občini še bolj opazna rast gospodarstva, število zaposlenih in samozaposlenih se je v petnajstih letih povečalo skoraj za polovico. Gre za 1899 novih zaposlitev, medtem ko se je rast prihodkov podjetij v tem obdobju podvojila. Njihovi največji zaposlovalci so Akrapovič, Livar in Elvez, v gospodarskih conah pa vznika tudi veliko manjših podjetij in obrtnikov. Zaradi velikega povpraševanja po zemljiščih bodo v prihodnjih letih z novo gospodarsko cono podvojili prostor za širitev podjetij in ustvarili eno največjih industrijskih con v tem delu Slovenije. Občina se je po koeficientu razvitosti, ki ga izračunava ministrstvo za finance, prebila na 14. mesto najbolj razvitih občin v Sloveniji. Ko gre občini dobro na enem področju, se razvoj zgodi tudi na drugih.
Smoleta povprašamo, v čem je skrivnost. »Vsekakor ne gre prezreti, da ima občina Ivančna Gorica ugodno geografsko lego in je zaradi bližine glavnega mesta in na drugi strani Novega mesta zanimiva tako za investitorje kot tudi za priseljevanje. Občina se namreč razprostira na 227 kvadratnih kilometrih in ima 137 vitalnih naselij v 12 krajevnih skupnostih. Praktično živimo v neokrnjeni naravi in hkrati v bližini vseh pomembnih institucij. Poleg tega se občina ponaša s številnimi nazivi kot mladim prijazna občina, branju prijazna občina, starejšim prijazna občina, čebelam prijazna občina in prostovoljstvu prijazna občina. Več kot 130 delujočih društev skrbi tudi za bogato kulturno družbeno dogajanje. Poskrbljeno je za zdravstveno varstvo in druge institucionalne oblike zagotavljanja kakovosti življenja,« Smole našteva atribute, ki delajo občino privlačno.
Več vrtcev, šol, elektrike, cest
Ob tem ne skriva, da spodbudni demografski trendi občine ne pustijo spati. »Predvsem smo imeli težave z zagotavljanjem prostora v vrtcih in šele zadnji dve leti lahko sprejmemo v vrtec vse otroke. Zgradili smo večji vrtec Videk v Šentvidu. Trenutno širimo osnovni šoli v Stični in Šentvidu pri Stični, prihodnje leto pride na vrsto podružnična šola Višnja Gora, ki bo postala samostojna. Pri tem nam je pomagal tudi anonimni donator, ki je skoraj v celoti financiral prizidek k osnovni šoli Stična. Pravočasno smo posodobili in razširili zdravstveni dom ter lekarno, zaradi česar nimamo takih težav kot nekatere občine,« pojasnjuje. Razloži, da takšen razvoj terja marsikaj, misliti je bilo treba tudi na dodatno električno energijo z daljnovodom iz smeri Trebnjega in na nove cestne povezave, ki razbremenjujejo promet. »Zgradili smo nov športni park in tržnico, pred nami pa je največja investicija v zgodovini naše občine, in sicer zgraditev kulturno-upravnega centra, ki bo obsegal novo knjižnico, nov kulturni dom in upravne prostore s podzemnimi garažami. Tudi prostor za širitev gospodarstva je predviden in čaka na sprejem občinskega prostorskega načrta, ki bo v kratkem,« niza izzive, ki jih prinašajo pozitivni demografski trendi.
Izzivi v rokah države
Ena od uspešnejših slovenskih občin je tudi Novo mesto. Okrog farmacevtskega giganta Krka se povečuje število drugih podjetij. Po zadnjih uradnih podatkih iz leta 2022 v občini deluje več kot 3400 podjetij, številka pa nenehno narašča. Poslovna cona Cikava bo v prihodnje postala ena največjih v državi. Naravni in selitveni prirast sta pozitivna, v petih letih se je občina povečala za 1000 prebivalcev, kar kliče po novih stanovanjih. Na mestni občini so nam pojasnili, da bo v začetku prihodnjega leta na trgu 186 novih stanovanj in da tudi pri njih zaradi večanja števila prebivalcev gradijo, dozidujejo in prenavljajo vrtce ter šole, manjšo telovadnico so morali spremeniti v učilnice. Rešujejo, kar je v njihovi moči, poudarjajo pa, da so največji izzivi takšnega razvoja trenutno tisti, ki niso v njihovih rokah, temveč v rokah države. To so južni odsek tretje razvojne osi, zahodna novomeška obvoznica in univerza. »Začetek gradnje tretje razvojne osi na vzhodu Novega mesta je ključen za Krko in Revoz, zahodna obvoznica pa za Adrio Mobil, torej za kar tri velikane slovenskega izvoznega gospodarstva. Menimo, da mora Dars kot investitor tretje razvojne osi zagotoviti ustrezno pripravljeno dokumentacijo, ki bo prestala pritožbe, vlada pa ustrezni zakonski okvir za prednostno odločanje in preprečevanje nadaljnjih nerazumnih pritožbenih postopkov. Želimo si tudi ustanovitve javne univerze s sedežem v Novem mestu,« naštevajo na novomeški občini.
Demografskih trendov ne narekuje vedno gospodarstvo
V zadnjih petih letih se je število prebivalcev izjemno povečalo tudi v občini Hrpelje - Kozina, danes jih imajo skoraj 16 odstotkov več kot leta 2019. Podobno se je zgodilo sosednji občini Divača, kjer je število prebivalcev zraslo za osem odstotkov. Bi tudi ta razcvet lahko pripisali gospodarskemu napredku občin? »Žal ne,« pravi direktor Primorske gospodarske zbornice Robert Rakar, »obe občini sta sicer resda vlagali v nove obrtne cone, a ta porast lahko v večji meri pripišemo cenam nepremičnin. Ljudje so se sem priseljevali, ker so tukaj lahko za 35 do 40 odstotkov nižjo ceno kot v Kopru, Izoli ali drugih krajih na Obali kupili stanovanje. Občini pa sta vseeno še vedno dovolj blizu delovnih mest, do Kopra imajo denimo 20 minut vožnje.«
Rakar ugotavlja, da bo pri razvoju slovenskih občin vse večjo vlogo igrala njihova lokacija. Našteje nekaj prodornih občin, ki jim je skupna bližina avtoceste, ugodna klima ... »Župan neke oddaljene občine lahko gospodarstvenikom nameni fantastične pogoje, brezplačna zemljišča, a zanje ne bodo stali v vrsti. Če jim kaj takšnega ponudi župan občine nekje v slovenski Istri, jih bodo v hipu razgrabili. V dobi pomanjkanja delovne sile bo tako tudi lokacija igrala pomembno vlogo. Kader bodo lažje privabile občine z ugodno lego, na priljubljenih točkah in z možnostjo gradnje novih stanovanj. Čeprav se občine še tako zavedajo pomena vlaganja v gospodarstvo, nimajo vse enakih osnovnih pogojev,« je jasen sogovornik. Povedano drugače: nekatere občine se praznijo, da se lahko druge razvijajo.
