Svet se spoprijema z epidemijo debelosti in Slovenija pri tem ni izjema. V zadnjem času so javnost – sprva zadržano, nato pa vse bolj množično – preplavile novice o »čudežnih« zdravilih za hujšanje iz skupine inkretinov, kot je semaglutid, bolj znan pod tržnim imenom ozempic. A navdušenje spremljajo tudi svarila, saj golo predpisovanje zdravil, ki se tedensko vbrizgajo z injekcijo, ne zadostuje, predvsem pa ta zdravila niso namenjena estetskemu hujšanju, torej temu, da bi človek na hitro izgubil nekaj odvečnih kilogramov, temveč se lahko predpisujejo le posameznikom, ki imajo resno debelost ali z njo povezane bolezni.
»Stalno razmišljam o hrani«
Z zdravilom ozempic se že dve leti zdravi naša sogovornica Maša (ime smo spremenili), osemindvajsetletna študentka, ki ima že od poznega otroštva hude težave s hormonsko debelostjo in policističnimi jajčniki.
»Preden sem se začela zdraviti, sem imela 155 kilogramov na 172 centimetrov višine, kar je pomenilo, da me je debelost že življenjsko ogrožala. Nisem se mogla več gibati, vsak korak je bil zame pretežek, v nekem trenutku nisem mogla več dihati, imela sem hude težave s potenjem, kar je bilo zame kot nekdanjo vrhunsko športnico izjemno stresno. Moje telo zaznava stalno lakoto. Nenehno razmišljam o hrani, stalno je v ozadju, kar je seveda zelo moteče. Ljudje morda rečejo, zakaj nenehno jem, a brez hrane enostavno ne morem zdržati. Tako deluje moje telo,« pripoveduje. Pred dvema letoma je prek zasebne klinike prišla do zdravila ozempic in zdaj se, kot pravi, počuti bolje. »S 155 kilogramov sem prišla na 127, kar pomeni, da sem izgubila nekaj manj kot dvajset kilogramov v dveh letih. Počutim se veliko bolje, saj sem se lahko sploh začela gibati. Prej je bil vsak sprehod zame preveč, kaj šele, da bi šla denimo na Šmarno goro. Dobila sem več motivacije za premikanje, opozorili so me na to, da lahko začnem izgubljati mišično maso, zato delam tudi vaje za moč,« opisuje svoje izkušnje in pove, da za zdravilo mesečno odšteje približno 70 evrov. To je za študentski žep veliko in čeprav so ji priporočali nova zdravila za zdravljenje debelosti, si jih ne more privoščiti, saj bi mesečno stala okoli 300 evrov.
Razočarana je, da so čakalne dobe v zdravstvu tako dolge, saj na pregled pri endokrinologu v UKC Ljubljana čaka že tri leta, zato se je morala obrniti na zasebno kliniko, saj druge rešitve ni več videla.
Samo za sladkorne bolnike
Ozempic in njemu podobna zdravila so v zadnjem desetletju prišla na trg kot nova sila pri zdravljenju sladkorne bolezni, vmes pa se je izkazalo, da so uspešna tudi pri hujšanju. Bolniki so se lahko v obdobju od pol leta do leta in pol otresli tudi do šestine telesne teže, pri tem pa je bil učinek bumeranga, torej vnovičnega pridobivanja teže, v primerjavi z drugimi zdravili upočasnjen. Ozempic, vodilni predstavnik teh zdravil, je postal zaradi tega svetovni fenomen z izjemnim povečanjem povpraševanja. Pri nas se predpisuje v breme obveznega zdravstvenega zavarovanja od leta 2019, a samo za določene bolnike s sladkorno boleznijo, za druge indikacije pa se v okviru rednega zdravljenja ne sme uporabljati, so pojasnili na Zavodu za zdravstveno zavarovanje Slovenije (ZZZS).
Zlasti problematično je bilo neupravičeno predpisovanje v času, ko ga je primanjkovalo in ga sladkorni bolniki niso mogli dobiti. V zadnjem obdobju na javni agenciji za zdravila in medicinske pripomočke (JAZMP), ki je pristojna za poročanje o motnjah pri oskrbi trga z zdravili v Sloveniji, ne poročajo o pomanjkanju ozempica. Sicer je pri nas pacientom dostopna tudi alternativa, primerljivo zdravilo ozempicu, in sicer trulicity. Kot so nam pojasnili na ZZZS, se na zeleni recept lahko predpisuje bolnikom s sladkorno boleznijo tipa 2 ob maksimalnih odmerkih dvotirne peroralne terapije, ki imajo indeks telesne mase enak ali višji od 30 kg/m2; le, če je prišlo do znižanja glikiranega hemoglobina za več kot odstotno točko v šestih mesecih po uvedbi zdravljenja. Namenjeno je tudi bolnikom, ki jim je treba zdravljenje z inzulinom odložiti zaradi narave poklicnega dela.
Lani so izdatki ZZZS za to zdravilo znašali 5.406.548 evrov, predpisanih pa je bilo 40.823 zelenih receptov. ZZZS je v okviru nadzorov na področju zdravil v minulih letih odkril nekaj nepravilnosti, zaradi katerih je zavrnil predpis tega zdravila pri posameznih bolnikih, ki niso izpolnjevali omejitve predpisovanja na zeleni recept. Obseg nepravilnosti pri predpisovanju na zeleni recept (v breme ZZZS) ni velik, ocenjujejo pa, da je bil obseg nepravilnosti večji pri predpisovanju na beli recept, kjer sta sicer za nadzor pristojna JAZMP in Zdravniška zbornica Slovenije.
Potrebna je previdnost
Da je postalo zdravilo ozempic svetovni fenomen, kažejo tudi številke na finančnih trgih. Danska družba Novo Nordisk, proizvajalka zdravila ozempic in njegovega ekvivalenta za hujšanje wegowy, je zaradi teh dveh zdravil postala evropsko podjetje z najvišjo vrednostjo. Ta je tako visoka, da presega celoten danski BDP.
V ZDA je treba za mesečne stroške ozempica odšteti skoraj tisočaka, za wegovy še nekoliko več. Čeprav sta v Evropi na voljo po prijaznejši ceni, se zdi, da bodo nova zdravila proti debelosti dostopna predvsem tistim z debelejšo denarnico. Pri nas se denimo ta zdravila predpisujejo v eni od zasebnih klinik, kjer je treba samo za en obisk in zdravilo mesečno odšteti kar okoli 300 evrov. Zdravilo wegovy sicer ima dovoljenje za promet v vseh državah Evropske unije, vendar se zdravilo pri nas in tudi v večini članic v dogovoru z Evropsko agencijo za zdravila (EMA) še ne trži zaradi prevelikih svetovnih potreb.
Preskrba z ozempicom se je izboljšala tudi v EU. Je pa v tej registrirano še eno zdravilo iz te skupine, in sicer mounjaro. »V Sloveniji to zdravilo ni pravica iz osnovnega zdravstvenega zavarovanja in se predpisuje na beli samoplačniški recept. Indicirano je za zdravljenje sladkorne bolezni in tudi debelosti,« razložijo na Lekarniški zbornici Slovenije in opozarjajo, da je pri mnogo skupinah pacientov potrebna previdnost. »Predvsem pa bi opozorila, da je zdravilo na trgu sorazmerno kratek čas. Zato je pomemben sistem spremljanja varnosti, ki je vzpostavljen za vsa zdravila, torej ugotavljanje in spremljanje morebitnih neželenih učinkov,« poudarja mag. Darja Potočnik Benčič, predsednica Lekarniške zbornice Slovenije. Sicer je zdravilo, ki se uporablja v skladu z odobrenimi indikacijami, varno, kakovostno in učinkovito. »Pri zdravilih se po prihodu na trg spremlja njihova varnost. Ob kakršnih koli sumih na neželene učinke ali součinkovanja JAZMP in EMA izvajata ustrezne ukrepe, o katerih smo zdravstveni delavci nemudoma obveščeni,« dodaja predsednica lekarniške zbornice. Kot vsako zdravilo ima tudi ozempic neželene učinke. Ti so izraženi predvsem kot prebavne težave, evidentirani pa so tudi posamezni primeri resnih neželenih učinkov.
Nikar po spletu
Ni jih malo, ki zdravilo iščejo in naročijo tudi po spletu. Sicer se zdravila, za katera je potreben zdravniški recept, ne smejo prodajati po spletu. Pri ozempicu gre torej za nedovoljeno prodajo, ki je povezana s številnimi tveganji za zdravje: slaba kakovost zdravil (nedovoljene primesi, vsebnost toksičnih produktov), premalo ali preveč učinkovine, zdravilo zaradi kontraindikacij sploh ni primerno za posameznika oziroma kupca. In seveda težava za denarnico – zdravilo je plačano, a ga kupec ne prejme. Zdravila na recept se prodajajo v lekarnah, ki to niso, pa čeprav se predstavijo kot takšne. Pacienti v Evropski uniji lahko prek enotne oznake preverijo, ali gre za verificirano spletno lekarno, še opozarjajo pri Lekarniški zbornici Slovenije.
