Ste se kdaj vprašali, kako država polni svoj proračun in od kod ji denar za šole, gasilce, otroške dodatke, obnovo bolnišnic, plače, pokojnine, zdravstvo ...? Država ima štiri velike javne blagajne: pokojninsko in zdravstveno, od koder upokojenci dobivajo pokojnine in bolni zdravstveno oskrbo, polnimo državljani s prispevki od plač in deloma tudi pokojnin; občinske blagajne se v večji meri financirajo s pobrano dohodnino; državna blagajna oziroma državni proračun pa iz davkov, trošarin, dohodnine, evropskih sredstev in tudi s pobranimi kaznimi. V nadaljevanju se bomo posvetili slednji – državni blagajni, ki zagotavlja denar za večino javnih sistemov.

Evro na evro – državna pogača

Ministrstvo za finance predvideva, da se bo letos v osrednji državni proračun steklo 15,2 milijarde evrov. Daleč največji delež od načrtovanih prihodkov bo država ustvarila s pobiranjem davka na dodano vrednost (DDV). Od vsakega lončka jogurta, ki ga kupimo v trgovini, se v državno blagajno steče nekaj centov. Za občutek, koliko državi prispevamo z vsakdanjimi nakupi, smo iz denarnice potegnili šest računov manjših zneskov – za knjige, kavo v baru, hrano, malico v gostišču, majico v trgovini z oblačili in nekaj malega gradbenega materiala – vse skupaj v vrednosti 79,5 evra. Država je od našega »zapravljanja« v svojo blagajno prejela 8,12 evra. Kamen na kamen palača, evro na evro državna pogača – tako bi lahko opisali naše majhne vsakdanje prispevke k skupni blaginji. Na račun omenjenega davka se bo namreč po pričakovanjih ministrstva za finance v letošnji proračun steklo kar za 5,7 milijarde evrov prihodkov. To bo zadostovalo, da bo država pokrila vse svoje tekoče odhodke, med katerimi največji delež zavzemajo plače javnih uslužbencev.

Druga dva največja vira državnih prihodkov sta dohodnina, ki jo zaposleni plačujejo glede na svoje zaslužke, in davek, ki ga državi od dobička plačujejo podjetja oziroma druge pravne osebe. Oboji v malho prispevajo vsak po približno dve milijardi evrov. S prvima dvema milijardama država denimo lahko poravna vse transferje posameznikom in gospodinjstvom – kot so otroški dodatki, starševska nadomestila, denarne socialne pomoči, varstveni dodatek –, z drugima dvema milijardama pa vse izdatke za zaščito in varnost, torej za vojsko, gasilce, civilno zaščito ...

Kazni in globe prinesejo več kot 90 milijonov

Naslednji vir proračuna so trošarine. Gre za del sredstev, ki jih državi prispevamo, ko v trgovini kupimo cigarete ali steklenico viskija oziroma druge alkoholne pijače, ko na bencinski črpalki natočimo gorivo ali ko plačamo položnico za električno energijo. Na račun trošarin se bo v državno blagajno letos predvidoma nateklo 1,7 milijarde evrov. Lani je to zadostovalo za vse investicijske naložbe države in njeno pomoč občinam, javnim zavodom, skladom, podjetjem za nakup opreme, novogradnje, obnove stavb, nakupe zemljišč ... Z drugimi prihodki, med katere spada tudi prodaja premoženja, si država obeta 1,6 milijarde evrov, približno 1,4 milijarde evrov naj bi se steklo iz skladov Evropske unije. Od nedavčnih prihodkov, med katere med drugim spadajo prihodki od dividend in taks ter kazni, globe in odvzemi premoženja (kazni in glob je bilo lani za več kot 90 milijonov evrov), pa si država obeta 0,8 milijarde evrov. V proračun se vsako leto nekaj malega, lani za skoraj 27 milijonov evrov, nabere tudi od donacij navadnih državljanov, ki se iz takšnih ali drugačnih vzvodov odločijo podpreti delovanje države. Njihova pomoč je bila lani tolikšna, da je država lahko z njo pokrila vse dodatke za velike družine in darila mladim staršem ob rojstvu otroka.

Pod črto: boljša ko je zaposlenost, višje ko so plače, bolj ko trošimo, bolje ko gre gospodarstvu in nižja ko je inflacija, polnejša je državna malha. Zdi se, da država tako nima prav velikega vpliva na to, koliko ji bo priletelo v blagajno, a to ne drži povsem.

Še vedno ima nekaj možnosti, da prihodke poveča: to lahko stori s sicer nepriljubljenim ukrepom dviga odmerne stopnje za DDV, z učinkovitim pobiranjem davkov, ki ne dopušča priložnosti za spretne mahinacije in utaje, s spodbujanjem gospodarstva, učinkovitim črpanjem evropskih sredstev in na drugi strani predvsem z učinkovitim prerazporejanjem prejetega denarja.

Malo svobode za kreativnost

Prerazporejanje državnega denarja je zahteven in obsežen proces, ki poteka v več fazah, na koncu pa ga potrdi državni zbor. Na ministrstvu za finance so nam pojasnili, da proračun za vsako leto nastaja od marca do oktobra in da pri tem sodeluje kopica sodelavcev. »Na ministrstvu za finance imamo posebno ekipo sodelavcev, ki se ukvarjajo z analizo prihodkov, odhodkov, pripravo scenarijev in podobno. Prav tako imajo na ministrstvih, v vladnih, nevladnih in pravosodnih organih, zdravstveni in pokojninski blagajni ter na občinah tudi svoje ekipe, ki se ukvarjajo s pripravo svojih proračunov,« so nam pojasnili. Pri načrtovanju velike svobode nimajo. »Pri pripravi proračuna je ključno, da prednostno zadostimo vsem zakonskim obveznostim, kot so financiranje socialnih transferjev, obveznosti do Evropske unije, financiranje javnih služb in podobno. Delež sredstev, ki bi jih lahko 'bolj kreativno' prerazporedili, je omejen in ga v praksi ni veliko. Večina sredstev je vezana na že sprejete zakonske okvire in obveznosti,« pojasnjujejo. Največji proračunski porabniki denarja iz osnovne državne blagajne so šole, drugi največji sklop denarja je namenjen družinskim prejemkom in socialni pomoči.

Letos več za plače

Vseeno imajo vsakoletni proračuni svoja odstopanja. Letošnjega bo denimo zaznamoval plačni dogovor za javni sektor, zaradi katerega bo morala država več sredstev nameniti za plače javnih uslužbencev. V veljavo bodo stopile vse pravice iz sistema dolgotrajne oskrbe, krepijo se izobraževalni, socialni in zdravstveni programi, več sredstev se namenja za reševanje in izboljšanje stanovanjskih razmer prebivalstva, več denarja bo namenjenega železnicam, za obrambo in zaščito bo letos namenjenih 300 milijonov več, kot je bilo povprečje zadnjih treh let, dodatno bo proračun podprl znanost in informacijsko družbo ... V proračunu je tako: če nekje daš, moraš drugje vzeti. Na finančnem ministrstvu pravijo, da so si takšno prerazporejanje lahko privoščili tudi zato, ker se na drugi strani nižajo izdatki za odpravljanje posledic epidemij, naravnih nesreč in draginje.

Če vas zanima, kako država troši vaš denar in kako učinkovito ga zbira, lahko za povsem svežimi podatki o državnem proračunu pobrskate na spletnih straneh https://proracun.gov.si, vse državne blagajne pa imate pod drobnogledom na strani https://mferac.gov.si/4bjf/sl. 

Privoščite si, kajti bolj ko bomo gledali državi pod prste, manj priložnosti bo imela, da denar »zapravlja« za stvari, ki si jih ne želimo niti jih ne potrebujemo.