Umetna inteligenca je vse bolj navzoča na številnih področjih našega življenja, izobraževanje pri tem ni izjema. Medtem ko nekatere bolj računalniško in naravoslovno usmerjene fakultete že nekaj let eksperimentirajo s takšnimi in drugačnimi naprednimi tehnologijami, se uporaba zdaj vse bolj seli tudi v slovenske osnovne in srednje šole. Naša radovednost, kaj se dogaja in kakšen bo učinek takšnega razvoja pri pouku, pa tokrat ni imela toliko namena odgovoriti na vprašanje, ali je vse to dobro ali slabo, temveč bolj, kje smo in kam gremo. Izkazalo se je namreč, da lahko umetna inteligenca (UI) pomaga izboljšati učni proces, bolje angažira učence in jim odpira možnosti raziskovanja sveta na način, ki ga do nedavna nismo poznali.
Del takšnega sodobnega sveta nam je v pogovoru med drugim razkril Uroš Ocepek, ki je učitelj strokovnih modulov s področja računalništva na Srednji tehniški in poklicni šoli Trbovlje in velja za pionirja na področju uvajanja UI v redni učni proces. Omenil je – in nas z izjavo presenetil – da je to orodje (ali tehnologijo, kakor vam je ljubše) v pouk vključil že leta 2013 in da o tem bolj konkretno na šoli pri njih poučujejo od leta 2018; torej kar nekaj let, preden je UI postal komercialno zanimiva kratica za vse napredno. »Veste, ne želim si, da bi naši otroci ostali v nekakšnem mehurčku, odrezani od razvoja,« je med drugim izjavil.
Kje smo in kam gremo
Tudi drugi sogovorniki so opozorili na zanimive vidike. Maja Kodarin, ki je učiteljica tretjega razreda in, kot pravi, digitalna entuziastka na Osnovni šoli Elvire Vatovec Prade pri Kopru, že drugo leto na šoli za tretješolce vodi krožek Prvi koraki v svet računalništva, ustvarila pa je tudi spletno stran Uporaba UI v šolah. »Želela sem namreč ustvariti prostor, kjer lahko učiteljem podajam navodila in primere uporabe umetne inteligence, prostor, kjer bi se lahko učitelji združili in si izmenjali zamisli o tem, kako jo uporabljati v učilnicah.«
Januarja in februarja je med učitelji opravila anonimno anketo o uporabi UI v šolah. »Poskušala sem pridobiti trenutno sliko o tem, kje so stvari zdaj. Na primer: kako dobro so učitelji seznanjeni z UI? Kakšne so njihove največje skrbi? Kaj vidijo kot morebitne koristi in kakšno podporo potrebujejo? Ena najbolj presenetljivih ugotovitev je bila, da velika večina učiteljev, ki so odgovorili, na neki način že uporablja UI v svojem poučevanju,« je med drugim povedala.
Še bi lahko naštevali. Na kratko pa pokomentirajmo, da je umetna inteligenca tu in bo z nami ostala. Ob smotrni uporabi je lahko tudi izjemno orodje. Tako je pot naše radovednosti neizbežno pripeljala do ministrstva za izobraževanje. Navsezadnje tam usmerjajo politiko in postavljajo temelje izobraževalnemu sistemu.
»Učenci, dijaki in učitelji vse pogosteje uporabljajo umetnointeligenčne sisteme,« so pojasnili, »včasih ne da bi se tega zavedali. Iskalniki, pametni pomočniki, jezikovno prevajanje, navigacijske aplikacije, spletne videoigre in številne druge aplikacije jo že uporabljajo v vsakdanjem življenju.« Opozorili so še na to, da na mednarodni ravni že obstajajo številne smernice, ki se običajno osredotočajo na etične, pedagoške in tehnične vidike uporabe v izobraževanju.
Obsežni napotki
Tako evropska komisija kot Unesco sta o tem izdala obsežnejše napotke. Evropska komisija je med drugim postavila etične smernice za uporabo umetne inteligence, Unesco pa je še posebej izpostavil tako imenovano generativno umetno inteligenco, ki je v širši javnosti najbolj v ospredju. Predvsem pozivajo k zagotavljanju etične, varne, pravične in smiselne uporabe. Unesco preučuje možnosti za kreativno uporabo pri oblikovanju učnih načrtov, poučevanju, učenju in raziskovalnih dejavnostih.
Pri nas pa, kot so nam pojasnili, na nacionalni ravni ministrstvo financira projekt Uporaba umetne inteligence za in v izobraževanju, ki bo v središče postavil na učenca osredinjeno učenje in poučevanje. Gre za sodelovanje konzorcija akterjev – od fakultet do znanstvenih institucij in šol. »Ključno izhodišče in namen projekta je proučevanje, načrtovanje in aplikacija smernic za smiselno rabo generativne umetne inteligence v učenju in poučevanju z namenom podpore doseganja učnih ciljev,« so pojasnili.
Umetna inteligenca je torej že precej odločno zakorakala na področje šolstva, tudi slovenskega. Resda ne vedno na najbolj posrečen način. Po spletu je nedavno zakrožila izkušnja učiteljice slovenščine, ki je omenila, da ji je eden od učencev prinesel izdelek, v katerem je pisalo, da je Ivan Cankar avtor knjig o Harryju Potterju. Menda si je, kot je pojasnil, pri domači nalogi pomagal z umetno inteligenco. Katero, ni znano, vsekakor pa primer kaže, da umetna inteligenca ne more nikoli povsem nadomestiti naravne.
Zlasti brezplačne različice in nekoliko starejši modeli UI so res prišli na slabši glas predvsem zaradi »kreativnosti«. Kaj hitro so si lahko namreč izmislili kakšno mesto sredi amazonskega pragozda, ki sploh ne obstaja in bi ga na zemljevidih zaman iskali, ali pa zgodovinsko letnico in pomembnejše dogodke, ki jih lahko pomeša; tako da bi bržkone, če se pošalimo, lahko rojstvo države Slovenije postavil v leto 1848, medtem ko se je France Prešeren rodil v Kranju in je še živ.
Za boljše razumevanje – in nemara za tiste, ki jezikovnih modelov UI še niso uporabljali – pojasnimo, da ta tehnologija deluje tako, da ji recimo zastavimo vprašanje, določimo nalogo, ona pa poskuša po svojih najboljših močeh razložiti, rešiti, predlagati. Za tem stojijo močni matematični algoritmi in morje informacij, ki so ga črpali s spleta. Novejši ko so ti modeli, bolj so zanesljivi, več podatkov hranijo, večja je verjetnost uporabnih odgovorov. Pogovor lahko steče o čemer koli.
Analiza učencev
Vrnimo se k pogledu in izkušnjam učiteljev. Uroš Ocepek je, bolj konkretno in v smislu izobraževanja, navedel koristnost UI, kot so orodja chatgpt, bing chat in podobna, za ustvarjanje konkretnih in koristnih aplikacij. Ocepkove izkušnje še kažejo, da se učencem sprva umetna inteligenca zdi kot nekakšna čarobna paličica, toda ko spoznajo, da gre v resnici za močno matematiko in enačbe, so kar malce razočarani.
Takšna umetna inteligenca, naj bo matematična ali ne, je posebej odlična pri analizi podatkov. Tako lahko denimo, če se vrnemo v šolske učilnice, dobro analizira, kje so slabosti nekega učenca in kako jih lahko odpravi.
Učiteljica Maja Kodarin je ob tem opozorila, da je področje, ki ge še vedno raziskujejo in okrog katerega je veliko polemike na svetovni ravni, uporaba UI za ocenjevanje. »Obstajajo namreč pomisleki glede etike in natančnosti. Sama sem mnenja, da naj nam bo UI bolj kot pripomoček pri ocenjevanju, vendar je vseeno treba vsako delo še enkrat pregledati, saj je vedno možnost, da se zmoti oziroma oceni drugače, kot bi hotel učitelj.«
Meni še, da sta največji oviri, s katerima se učitelji srečujejo, pomanjkanje znanja o specifičnih orodjih UI in o tem, kako jih učinkovito uporabljati v šolskem okolju.
V Sloveniji ravno poteka prenova učnih načrtov, je še omenila. »Vprašanje je, kako prilagoditi kurikulum tako, da se UI vključi na smiseln način? To zahteva temeljitejši premik v razmišljanju o tem, kako učimo in kako se učijo učenci. Vse to zahteva čas in skrbno načrtovanje ter sodelovanje vseh vpletenih, vključno z učitelji, vodstvom in starši.«
Plusi in minusi
Na splošno je umetna inteligenca – če pogledamo dosedanjo literaturo o uporabi tega orodja v osnovnih šolah po svetu – lahko koristna, ker lahko ta tehnologija spodbuja učenje na igriv, varen in spodbuden način. Ena največjih prednosti je možnost prilagajanja učnih vsebin posameznemu učencu. Kot rečeno, lahko sistem prepozna, kateri deli snovi delajo učencu največ težav, in ponudi dodatne razlage ali naloge. Tak pristop lahko zmanjša razliko med hitreje napredujočimi in počasnejšimi učenci.
Uvajanje UI v učni proces že v osnovni šoli prispeva tudi k razumevanju tehnologije, kar učence pripravi na prihodnost, kjer bo digitalna pismenost enako pomembna kot branje in pisanje. Učiteljem lahko UI po drugi strani pomaga analizirati napredek razredov, ustvariti učne načrte, predlagati aktivnosti glede na zanimanja učencev ter celo zaznati znake stresa ali pomanjkanja motivacije.
Kot je še opozoril Ocepek, je odnos do UI zelo bipolaren – medtem ko ga nekateri povsem sprejemajo, so drugi skrajno skeptični. V že omenjeni literaturi navajajo potencialne slabosti. Ena od teh je, da je treba za vse učence, tudi iz socialno šibkejših okolij, zagotoviti dostop do naprav ali interneta, sicer utegne dostopnost umetne inteligence poglobiti razlike med učenci. Učitelji in šolniki na splošno potrebujejo čim več izobraževanja za učinkovito uporabo. Brez tega lahko tehnologija ostane neizkoriščena ali celo nepravilno uporabljena.
Pri tem strokovnjaki vseskozi opozarjajo, da UI ne more nadomestiti učitelja. Čustvena inteligenca, vzgojna vloga in socialna komponenta poučevanja so namreč prav tako ključni del izobraževanja otrok.
Če se ozremo k anonimni anketi, ki jo je izvedla naša sogovornica Maja Kodarin, vidimo, da učitelji najraje uporabljajo orodja, kot so chatgpt, ki je na prvem mestu, sledijo pa mu canva, ki je odlična za ustvarjanje vizualne vsebine, copilot, ki deluje kot pomočnik za različne naloge, midjourney, ki lahko ustvarja slike iz besedilnih pozivov, in google assistant. »Vse to kaže, da učitelji eksperimentirajo z različnimi vrstami umetne inteligence, da bi videli, kaj najbolje deluje zanje,« je komentirala Maja Kodarin.
Vrzel v znanju
Izpostavila je, da UI nekateri ne uporabljajo. »Ravno tako so nekateri povedali, da niso videli jasne potrebe po uporabi umetne inteligence pri svojem predmetu ali pa niso resnično razumeli, kako bi se lahko uporabila pri njihovih urah. Obstaja torej vrzel v znanju. Učitelji potrebujejo več informacij in usposabljanj o tem, kako učinkovito uporabljati UI.«
Mimogrede, eno od področij, ki ga raziskujejo in okoli katerega je precej polemike, je uporaba UI za ocenjevanje. Kodarinova na primer meni, »da naj nam bo UI bolj kot pripomoček pri ocenjevanju, vendar je vseeno treba vsako delo še enkrat pregledati, saj je vedno možnost, da se UI zmoti oziroma oceni drugače, kot bi želel učitelj.«
»Zapomnite si,« je še nadaljevala, »da je UI v končni fazi orodje za podporo dobremu poučevanju, ne pa nadomestek zanj. Usposobljen in strasten učitelj je še vedno srce izobraževanja. UI lahko pomaga učiteljem, da so še bolj učinkoviti, vendar ne more nadomestiti človeškega stika in sposobnosti navdihovanja in motiviranja učencev. UI lahko uporabimo za ustvarjanje prihodnosti, ki si jo želimo, ne pa da nam UI diktira, kakšna bo prihodnost izobraževanja.«
Kot rečeno, je umetna inteligenca tu in bo ostala. Vprašanje je, ali bodo šole spremenili v prostor, kjer bodo učenci resnično pripravljeni na prihodnost, ali pa bodo ustvarili generacije, ki bodo brez premisleka klikale naslednji predlog, ki ga ponujajo zapleteni algoritmi – kar se dandanes že dogaja na spletiščih, kot je youtube, in na družbenih omrežjih, kot je tiktok, kjer matematične formule določajo, kaj nas utegne zanimati in kakšna je resnica.
