V zvezi z zakonom o dolgotrajni oskrbi se v tem trenutku zastavlja več vprašanj, kot je odgovorov. Jasno je, da so v Sloveniji predpisane štiri osnovne vrste pomoči, ki naj bi jih koristilo približno 30.000 ljudi. Nov prispevek naj bi začeli plačevati 1. julija, čeprav bodo pogajanja o tem očitno še vroča. Delodajalci in zaposleni naj bi vplačali vsak en odstotek bruto plače, upokojenci pa po en odstotek od neto pokojnin. To naj bi v blagajno letos prineslo 255 milijonov prihodkov, prihodnje leto pa 643 milijonov. Kljub temu da minister za solidarno prihodnost Simon Maljevac vztraja, da je novi prispevek pogoj za izvajanje dodatnih storitev, delodajalci nasprotujejo zbiranju denarja na zalogo. Pogledali smo, kaj bomo za ta denar dobili.
1. Oskrbovanec družinskega člana
Od začetka lanskega leta se že izvaja storitev oskrbovanca družinskega člana, kjer družinski član prejema denarno nadomestilo, ker skrbi za svojca. Ta storitev je namenjena predvsem težkim primerom, ki zahtevajo stalno oskrbo. Trenutno je po podatkih ministrstva za solidarno prihodnost v sistem vključenih več kot 1400 novih uporabnic in uporabnikov te storitve. Družinskemu članu, ki se odloči za skrb za svojca, pripada delno plačilo za izgubljeni dohodek za opravljanje storitev dolgotrajne oskrbe in znaša 1,2 minimalne plače oziroma 1,8 minimalne plače, če oskrbovalec skrbi za dva družinska člana. Novelacija zakona o dolgotrajni oskrbi bo skrb za družinskega člana omogočila tudi upokojenkam in upokojencem, pod istimi pogoji kot veljajo za ostale, z možnostjo ohranitve 40 odstotkov pokojnine.
2. Pomoč na domu
Na začetku julija naj bi se začela izvajati storitev dolgotrajne pomoči na domu, pri kateri bo posameznik na domu prejemal pomoč pri dnevnih opravilih in zdravstveni negi. Upravičenci do te pomoči bodo razvrščeni v pet kategorij. Ta storitev naj bi bila v celoti plačana z novim namenskim prispevkom, če sredstva ne bodo zadoščala, pa je predvideno še doplačilo posameznika. Kakšna pomoč bi na primer pripadala človeku, ki doživi možgansko kap in ni zmožen več sam skrbeti zase? Na ministrstvu o konkretnih primerih težko govorijo, saj bodo raven posameznikove samostojnosti in oskrbe, ki mu pripada, ocenili in določili strokovni timi na vstopnih točkah. Ocenili bodo, katera od storitev in v kolikšni meri pripada upravičencu, tudi v primeru ravni oskrbe v instituciji.
Znano je, da je sedaj treba v določenih občinah, tudi v Ljubljani, na takšno storitev čakati izredno dolgo, čeprav bi jo tisti, ki na primer nenadno zbolijo ali si na primer zlomijo kolk, potrebovali takoj. Ali je zakonsko določeno, v kolikšnem času bo lahko posameznik prišel do takšne storitve? Na ministrstvu pravijo, da si aktivno prizadevajo, da bo sistem deloval čim bolj tekoče in da bodo posamezniki do storitev dostopali v najkrajšem možnem času. Postopek bo potekal tako, da bo posameznik najprej prejel odločbo o upravičenosti do dolgotrajne oskrbe, nato pa bo sledila določitev izvajalca. Cilj je zagotoviti, da nihče ne ostane brez podpore, ko jo potrebuje.
3. E-oskrba
Tretja storitev je e-oskrba, s katero se posameznikom določene storitve zagotavljajo na daljavo. Kaj vključuje in kdo bo do takšne oskrbe upravičen in kdo jo bo izvajal? »Storitev e-oskrbe bo na voljo od letošnjega poletja. Pravica do storitve bo opredeljena v strokovni oceni upravičenosti, iz blagajne za dolgotrajno oskrbo bo financirana v višini 31 evrov mesečno na uporabnika. Do storitve bodo avtomatsko upravičene osebe, starejše od 80 let. Izvajalec storitve e-oskrba bo izbran na razpisu, ki bo objavljen v prihodnjih dneh,« so pojasnili na ministrstvu za solidarno prihodnost.
4. Institucionalno varstvo
Kaj se bo spremenilo za tiste, ki stanujejo v domovih za starejše? Upravičenci naj bi bili razvrščeni v pet kategorij po sposobnostih samostojnega življenja. Se bo cena storitev spremenila?
Dolgotrajna oskrba v instituciji se bo začela izvajati 1. decembra 2025. Na ministrstvu za solidarno prihodnost poudarjajo, da bodo uporabniki storitev v domovih za starejše odslej finančno bistveno na boljšem. Položnice stanovalcev domov so doslej seštevale stroške nastanitve in prehrane ter socialnovarstvenih storitev. V nekaterih primerih so nanesle tudi do 2000 evrov. Socialnovarstveni del bo odslej pokrila blagajna za dolgotrajno oskrbo, v katero naj bi poleti vsi začeli vplačevati prispevek. Na tak način se bodo po zagotovilih pristojnega ministrstva neposredni stroški na položnicah bistveno znižali, saj bodo uporabniki plačevali zgolj nastanitveni del. Točen izračun za posamezne primere bo mogoč, ko bo v prihodnjih tednih znano ovrednotenje urne postavke dolgotrajne oskrbe in točne ocene nastanitev.
Stanovalci, ki bodo 1. decembra 2025 bivali v domovih za starejše, bodo prevedeni v ustrezno kategorijo dolgotrajne oskrbe, o čemer bo vstopna točka izdala odločbo o pravici do dolgotrajne oskrbe v instituciji po uradni dolžnosti, in bodo lahko še najprej bivali v domu. Za izvedbo prevedbe pa bodo morali predhodno dati soglasje,« je pojasnil Denis Sahernik, sekretar Skupnosti socialnih zavodov Slovenije.
Za zdaj torej ne vemo, kakšen bo strošek namestitve v domovih za starejše po novem zakonu. Predstavniki ministrstva napovedujejo, da ne bo presegel višine zagotovljene pokojnine za polno delovno dobo, kar v tem trenutku znaša 748 evrov. Socialna oskrba bo plačana iz novega prispevka, zdravstvena pa iz zdravstvenega zavarovanja – tako kot doslej. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije si želijo, da bi uporabniki plačevali čim manj, saj je bila glavna težava prejšnjega sistema v tem, da je večino stroškov prevalil na uporabnike in njihove svojce, kar je povzročalo velike stiske. Pomembno pri tem pa bo, da bo država iz novega vira za dolgotrajno oskrbo in proračuna dejansko pokrila celotno razliko do dejanskih stroškov, ki jih bodo imeli izvajalci dolgotrajne oskrbe, in jim tako omogočila vzdržno poslovanje in razvoj. Žal v preteklosti dostikrat ni bilo tako.
5. Denarno nadomestilo
Posamezniki, ki potrebujejo pomoč in postrežbo, sedaj prejemajo denarni dodatek. Po novem tega dodatka ne bo več, ampak ga bo zamenjalo denarno nadomestilo. Do tega naj bi bili upravičeni decembra. Koliko bo znašalo to nadomestilo? Bo za osebo, ki je sedaj prejemala okoli 300 evrov dodatka za pomoč in postrežbo, ta znesek zdaj višji ali nižji?
Zakon o dolgotrajni oskrbi opredeljuje pet kategorij nadomestila, višina pa je določena od 89 do 490 evrov. »Ključna je informacija, da bo strošek na uporabnika v sistemu dolgotrajne oskrbe bistveno nižji, saj bo celoten del socialnovarstvene oskrbe pokrila blagajna za dolgotrajno oskrbo,« zagotavljajo na ministrstvu.
5. Kako do kadra?
Veliko postelj v domovih za starejše je praznih zaradi pomanjkanja kadra. Takšnih, ki na dom čakajo več let, pa je ogromno. Ali bo zakon kakor koli predvidel, da bi tisti, ki nujno potrebujejo domsko oskrbo, prišli na vrsto hitreje?
Po podatkih ankete, ki jo je ministrstvo za solidarno prihodnost opravilo lani, je praznih postelj zaradi pomanjkanja kadra 440. »Zavedamo se izzivov, ki jih prinaša kadrovski manko, zato smo že v preteklem letu uspešno predstavili nove ukrepe v sklopu posebnega kadrovskega zakona. Sistem dolgotrajne oskrbe bo tudi omogočal več in kvalitetnejše bivanje doma, kar bo po naši oceni tudi delno sprostilo pritisk na institucionalno varstvo.«
Eden od pomembnih dejavnikov pri pomanjkanju kadra so prenizke plače zaposlenih, ki jih z zbranim prispevkom od dolgotrajne oskrbe ne bodo financirali. V Skupnosti socialnih zavodov Slovenije so nad plačno reformo zelo razočarani. »Če res želimo zadržati oziroma privabiti nov kader, bi morale biti plače zaposlenih v naši dejavnosti glede na primerljiva delovna mesta vsaj 20 odstotkov višje, kar smo predlagali tudi ob pripravi zadnje plačne reforme. Realnost po plačni reformi je zelo drugačna in številni zaposleni so precej razočarani. Z dodatnimi sredstvi iz prispevka za dolgotrajno oskrbo se odpira nova priložnost za nujen popravek plač zaposlenim, a za to bo potrebna zadostna politična volja, saj plač ne določajo izvajalci, ampak so določene v okviru plačnega sistema in v okviru metodologije za izračun stroška dela, ki se povrne izvajalcem. Brez ustreznega nagrajevanja nam bodo delavci še naprej uhajali v druge panoge, kar že kar nekaj časa ustvarja prazne postelje in podaljšuje čakalne vrste, prav kmalu pa se bodo težave pokazale tudi ob izvajanju novih storitev dolgotrajne oskrbe, ki bodo zaradi pomanjkanja delavcev lahko ostale zgolj mrtva črka na papirju,« je opozoril Denis Sahernik.
