Meni se to ne more zgoditi, si misli večina med nami, ko sliši za različne prevare, na katere so nasedli drugi – ti so, denimo, v hišo spustili lažne akviziterje ali zaupali bančna gesla spletnim prevarantom. Pa ni tako, prav vsi smo ranljivi. S pomočjo policijskih poročil in nacionalnega odzivnega centra za kibernetsko varnost SI-CERT smo zbrali primere pogostejših prevar; pri nekaterih gre za nekaj deset evrov škode, pri najhujših pa žrtve ostanejo brez prihrankov. Kriminalci v ozadju teh prevar so vselej ustvarjalni in se hitro prilagajajo, zato se seznam nenehno dopolnjuje.
1. Lažni telekomovci, medicinske sestre ...
Kradljivci uporabljajo najrazličnejše taktike, da vstopijo v stanovanje ali hišo svoje žrtve. Tako so policisti nedavno poročali, da sta se pri 90-letni ženski v Seči oglasila moška in se lažno predstavila kot delavca Telekoma. Eden jo je zvabil iz hiše in jo zamotil, medtem pa je drugi vstopil v hišo in ukradel zlatnino. V Ljubljani je nedavno več starejših nasedlo lažni patronažni medicinski sestri. Prevarantka je pozvonila na vratih stanovalke v Šiški in se predstavila kot medicinska sestra zdravstvenega doma, ki bo izvedla meritve. Očitno je pri vstopu poskrbela, da vhodna vrata niso bila povsem zaprta. Pacientko je zamotila z meritvami in pogovorom, medtem pa je v stanovanje vstopila pajdašinja in stanovalki iz torbice ukradla bančno kartico.
Žrtve takih drznih tatvin so predvsem starejši, saj jih storilci lažje zmedejo. Policisti svetujejo, naj neznancev, ki so prišli nenapovedano, brez potrebe ne vabijo v stanovanje in naj jih imajo ves čas pod nadzorom. Sorodnike in sosede pa policisti prosijo, da se o tem s starejšimi pogovarjajo in jim predstavijo, kako delujejo storilci.
2. Izsiljevalci s poškodovanim avtom
Dejavni so tudi cestni prevaranti, tako tuji državljani kot domači posnemovalci. Koprčanka je na obvoznici prehitela avtomobil z italijansko registrsko oznako, nato pa ji je voznik v njem začel utripati z lučmi, mahati z rokami in s smernikom nakazovati, naj ustavi. Zapeljala je na bencinski servis, zasledovalec pa je skočil iz avtomobila in začel vpiti, da je pri prehitevanju zadela njegovo stransko ogledalo, ki je bilo malce odrgnjeno. Predlagal je, da se dogovorita tako, da mu povrne sto evrov škode.
»Da bi se ga rešila, sem na bližnjem bankomatu dvignila denar in mu ga izročila. Nenadoma je postal zelo prijazen in se je hitro poslovil. Šele ko sem prišla domov, sem se zavedela, da v resnici sploh nisva trčila. Poklicala sem policijo, kjer so mi pojasnili, da so prejeli več podobnih prijav,« nam je povedala. Ko nas kdo vplete v tak sumljivi dogodek, tega ne urejamo sami, ampak pokličemo policijo. Ponavadi je že namera, da bomo poklicali policijo, dovolj, da cestni prevarant odneha.
3. Oddajajo tuje počitniške hiše
Pri spletnih prevarah je domišljija kriminalcev brezmejna. Policija turiste opozarja, naj pazijo, prek katerih oglasov in spletnih strani iščejo namestitev, ter preverijo ocene drugih uporabnikov. Pred časom so nam grenko izkušnjo zaupale tri mlade družine z Ajdovskega, ki so skupaj najele večjo hišo pri Pulju prek spletne strani agencije Ariate travel v angleškem jeziku. Več mesecev so z agencijo redno komunicirali po elektronski pošti. Dan pred odhodom na dopust, ko so vplačali še drugi obrok na račun britanske banke, skupaj 2400 evrov, pa so uslužbenci agencije poniknili; na elektronsko pošto niso več odgovarjali, telefonska številka je bila izklopljena. Ugotovili so, da prevarantska spletna stran oddaja tujo vilo, njen pravi lastnik pa o tem ni vedel nič.
4. Azijski kralj podarja premoženje
Ne azijski kralj, ne nigerijski princ, ne daljna teta iz Clevelanda ne podarjajo denarja in dediščine. To so prevare, za katerimi so dobro organizirane kriminalne združbe. Ženski iz okolice Postojne je neznana oseba, ki se je predstavila kot kralj azijske države, pisala, da ji lahko da ogromno vsoto gotovine iz fundacije, a da prej potrebuje denar za stroške. Prijaviteljica je najprej nakazala nekaj denarja, nato pa v tujino odnesla še nekaj tisoč evrov. Ko so neznanci hoteli še več, tega pa ni imela, je posumila, da gre za prevaro, in zadevo prijavila policiji.
5. Blockchain, bitcoin in prazni bančni računi
Največ škode povzročijo kriptoprevare, lani so Slovenci tako skupaj izgubili za 13 milijonov evrov prihrankov. Na policijski postaji v Postojni je 61-letni moški prijavil, da mu na bančnem računu manjka 4500 evrov. Konec septembra je prejel telefonski klic, v katerem ga je neznani moški obvestil, da ima na blockchainu stanje 6500 evrov. V nadaljevanju mu je rekel, da si mora na telefon namestiti aplikacijo blockchain.
Postojnčan je vsa navodila upošteval. Ko je namestil aplikacijo, je moral posredovati še številko bančne kartice. Moški mu je dejal, naj si na aplikaciji ogleda račun, na katerem je denar. Dejansko je videl znesek v ameriških dolarjih. Ko je opravil prenos, mu je moški dejal, naj preveri svoj bančni račun. Postojnčan je s prijavno kodo vstopil v svojo spletno banko in opazil, da je njegov račun skoraj prazen. Takoj je s telefona izbrisal aplikacijo in preklical bančno kartico ter zadevo prijavil policiji. Podobni klici se vrstijo tudi s ponudbami za nakup bitcoinov ali delnic. Največje oškodovanje med 150 lanskimi prijavljenimi primeri je znašalo kar 140.000 evrov.
6. Predobro plačano všečkanje
Po družbenih omrežjih se vrstijo oglasi in ponudbe za delo z instagramom in telegramom, ki ponujajo zaslužek do 500 evrov na dan. Začne se z na videz neškodljivim prvim sporočilom, poslanim prek aplikacije za hipno sporočanje whatsapp: »Živjo! Oprosti, da te motim! Lahko dobim malo tvojega časa?« Z odgovorom na sporočilo bo domnevni »rekruter« poskušal žrtev prepričati, da sprejme privlačno ponudbo za delo od doma in krajši delovni čas – samo sledi in všečka objave različnih blagovnih znamk ter je za to plačan. V nadaljevanju pa mora žrtev plačati določeno vsoto denarja, denimo za usposabljanje ali za stroške nakazila. Ali pa jo prepričujejo, da posreduje bančne podatke za sestavo pogodb o zaposlitvi. Podobno delujejo lažna sporočila, da smo prejeli glavni dobitek v nagradni igri, za prejem nagrade pa moramo plačati »stroške obdelave« ali »davek«. Takšna sporočila neznanih pošiljateljev takoj blokiramo in ne odpiramo nobene povezave.
7. Marinec v Afganistanu in zdravnik v Jemnu pišeta ljubezenska sporočila
Pri romantičnih prevarah na spletu, ki so za žrtve ene najtežjih, je vzorec podoben. Ameriški marinec v Afganistanu, zdravnik na misiji v Jemnu ali Siriji, inženir na naftni ploščadi, ločen ali ovdovel z majhnim otrokom, pošlje prošnjo za prijateljstvo na omrežje facebook ali instagram. Sčasoma razkrije svojo tragično zgodbo, žrtev nenehno tudi po več mesecev zasipa s pokloni in sporočili, da vzpostavi čim bolj intimen odnos. Nenadoma pa se zgodi zaplet, da nujno potrebuje denar: da bi prišel na obisk, za zdravljenje otroka, spet drugič želi žrtvi z vojnega območja poslati paket z ogromno količino denarja, potrebuje pa nekaj tisoč evrov za ureditev dokumentov. Če mu žrtev ugodi in denar pošlje, se zgodba tu ne konča, saj pričakuje od nje čedalje več denarja. Z žrtvijo pa vzpostavlja še močnejšo čustveno vez, zaradi katere se mu je zelo težko zoperstaviti.
Gre za organizirani kriminal, s katerim se ukvarjajo združbe v zahodnoafriških državah, denimo Gani, in drugje. Ob prvem sumu, da ste žrtev takšne prevare, nemudoma v celoti blokirajte vso komunikacijo z goljufi. Naj je videti, kot da ne obstajate več. Če ste že nakazali denar, prevaro prijavite policiji.
8. Noro ugodna oblačila in obutev
Če se nekaj sliši predobro, da bi bilo res, potem je res tako. To velja tudi za lažne spletne trgovine, ki ponujajo izdelke znanih blagovnih znamk po zelo ugodnih cenah. Po plačilu izdelek nikoli ne prispe ali pa je izjemno slabe kakovosti. Seznam lažnih spletnih trgovin je vse daljši, saj goljufi vsak dan postavljajo nove lažne spletne trgovine. Velikokrat naslov spletne strani vsebuje tudi besede Slovenija, Slovenia ali Ljubljana, da bi bila videti kot stran slovenskega distributerja za znano znamko in zato zaupanja vredna.
Pred nakupom si zato vedno vzemite dve minuti in preverite spletno trgovino. Nekaj sumljivih znakov: neverjetno nizke cene, velike obljube, ni podatkov o trgovcu in kontaktnih podatkov, elektronski naslov je odprt pri brezplačnem ponudniku.
9. Ribarjenje je daleč najpogostejša spletna prevara
Prevaranti pošiljajo lažna e-poštna sporočila ali sporočila prek družbenih omrežij, da bi pridobili osebne podatke, gesla in podatke o bančnih karticah. Pogosto se predstavljajo kot zaupanja vredne organizacije (banke, pošta, vlada). Zelo hitro se prilagajajo, da so čim bolj prepričljivi. Tako so denimo v Sloveniji izkoristili združitev Nove KBM in SKB pod OTP, pri čemer so oškodovanci nič hudega sluteč dobili lažno e-pošto v imenu banke ali SMS v imenu banke in telefonski klic lažnega bančnika, češ da morajo nujno posredovati osebne bančne podatke (davčna in telefonska številka, gesla ...) za namestitev spletne banke. Tako lahko goljufi dostopajo do bančnega računa in ga izpraznijo, po podatkih policije so lani Slovencem povzročili za skupaj 3,5 milijona evrov škode.
Podobna je tudi taktika domnevnih Microsoftovih strokovnjakov, ki pokličejo po telefonu, obvestijo, da morajo rešiti vaš računalnik, ki naj bi ga napadel virus, seveda tako, da jim zaupate geslo za dostop. Na tak način pridobijo vse potrebno za nepooblaščen vstop v spletno banko in v nadaljevanju izpraznijo vaš bančni račun.
Še enkrat: banke, finančna uprava, policija, pošta in dostavne službe nikoli ne bodo zahtevale občutljivih podatkov prek sporočil whatsapp, SMS, e-pošte in podobno. Zato pod nobenim pogojem ne odpirajte povezav iz tovrstnih sporočil.
