Predsodkov in stereotipov poznamo več vrst. Tudi na primer medgeneracijske. Saj se spomnite tistega o »nevzgojeni« mladini. Že ko smo bili otroci, pa nato v najstniških letih, smo se lahko ob tako rekoč vsakem odklonu od brezhibnega obnašanja skupine, v kateri smo bili, že samo če je kdo malce bolj na glas govoril, kaj šele če starejšega ni pozdravil in se pri tem po možnosti še priklonil, naposlušali natanko tega – kako nevzgojena mladina smo. Takšna, ki niti pozdraviti več ne zna. In to od istih znancev, prijateljev, sosedov, staršev, ki so bili v očeh njihovih staršev prav to, nevzgojena mladina, še kako leto ali nekaj let pred tem. Pa danes? Danes so za nas, malce starejše, mladi spet prav to, nevzgojena razpuščena skupina ljudi, ob obnašanju in navadah katere se lahko resno vprašamo o prihodnosti človeštva. Seveda bi se bilo smiselno vprašati: mar ni za to, če je današnja mladina res tako »slaba«, krivda izključno naša, ker smo jo tako vzgojili?
Navade vsake generacije so drugačne, kar starejši težje sprejmemo. Tako kot je, denimo, stara mama stežka razumela, da vnuk potrebuje nove športne copate, češ da bi lahko na starih veliko luknjo še zakrpali. Obvezno je še dodala, da je sama v šolo hodila bosa. Podobno danes nekateri ne morejo razumeti, zakaj naši otroci pri 15 letih potrebujejo mobilni telefon, ko pa smo se sami v njihovih letih vse zmenili brez podobne elektronike. Telefona nismo omenili naključno. Ta je namreč pri mladih precej večji problem kot pri drugih udeležencih, ko beseda teče o njegovi uporabi v prometu. Ne gre zgolj za predsodek, pač pa dejstvo, ki so ga pri svojih analizah ugotovili pri Zavarovalnici Triglav in ga skupaj z drugimi izsledki predstavili na tradicionalnem dogodku Anatomija vožnje. Tokrat se se torej osredotočili na mlade voznike in prišli do zanimivih sklepov.
Želja po svobodi
»Podatki kažejo, da so mladi vozniki, ki imajo tudi manj izkušenj, v povprečju približno trikrat bolj tvegani od tistih bolj izkušenih,« bi se denimo lahko glasil eden, ki ga je predstavil direktor avtomobilskih zavarovanj v Zavarovalnici Triglav Jaka Klement. A čeprav to drži, bi bilo napak na vse skupaj gledati tako enoplastno. Četudi je denimo že omenjeni telefon velika težava in bi bilo idealno, če bi se mladi zavedali, kako nevarna je njegova uporaba med vožnjo, se po drugi strani ti v nasprotju s starejšimi generacijami, spet dokazano, precej bolj zavedajo nevarnosti alkohola. »Res je super videti, da biti pijan za volanom med mladimi absolutno ni več kul, kvečjemu izpadeš neodgovoren luzer. So pa problem telefoni – klicanje, SMS-anje, urejanje playlist, streamanje nogometne tekme in podobne telefonske dejavnosti, ki ti poberejo velik del pozornosti v prometu,« je s svojo izkušnjo vse skupaj potrdil predstavnik mlajše generacije Boris Kokalj, pevec skupine Kokosy.
Poleg pogostejšega seganja po telefonu so raziskave pokazale tudi, da mladi vozniki vozijo bolj dinamično in močno zaupajo v svoje sposobnosti, ob tem pa imajo, ko gre za izbiro oblike mobilnosti, mladi nasploh izrazito željo po svobodi. Tako ne čudi, da so najpogostejši uporabniki urbane mobilnosti v Sloveniji in da so za njih mikromobilnostna prevozna sredstva praktična ter časovno predvidljiva izbira, ki jim omogoča boljši stik z okolico. E-skiro tako marsikdo vidi kot cenejšo in zato boljšo alternativo skuterju oziroma avtomobilu, kljub temu pa se med vožnjo z e-skirojem le dobra polovica počuti varne, vsak tretji njegov uporabnik pa je že doživel nezgodo, kaže raziskava, ki jo je med več kot 800 uporabniki e-skirojev in e-koles naredila Zavarovalnica Triglav. »Če govorimo na splošno o vrednotah mlade generacije, so največje spremembe na področju stališč do okolja in stališč do tehnologije. Če to povežemo z mobilnostjo, pa so mladi veliko bolj kot prejšnje generacije naklonjeni okolju prijaznejšim načinom mobilnosti, kot sta na primer kratkoročna izposoja in deljenje avtomobila oziroma prevozov. Še posebej, če lahko do njih enostavno dostopajo prek različnih aplikacij,« je ob tem povedala dr. Tamara Trošt, sociologinja in izredna profesorica na Ekonomski fakulteti Univerze v Ljubljani.
Drugačen način zaznavanja
Ob vsem naštetem je po drugi strani res tudi, da želja mladih po opravljanju vozniškega izpita, v nasprotju z že kar precej razširjenim mnenjem, za zdaj še ne upada. Tako kažejo podatki o številu uspešnih kandidatov kategorije B (osebni avto) na praktičnem delu vozniškega izpita, ki je bilo v zadnjih treh letih (2022, 2023, 2024) kar konkretno višje od tistega v zadnjih treh predkoronskih letih (2017, 2018, 2019). Res je sicer, da je to deloma tudi posledica prav koronskega časa, ko izpitov ni bilo mogoče opravljati, a v nobenem primeru ni zaznati padca. Kar nam pove, da se ni toliko spremenil odnos do vožnje, kot se je bolj do tega, da si je treba avto lastiti. »Lastništvo avtomobila za mlade ni nujno več simbol svobode in statusa, temveč jim predstavlja finančno in logistično obremenitev,« je poudarila tudi Tamara Trošt, medtem ko je podobno dodal razvojnik in raziskovalec trajnostne mobilnosti Andrej Brglez: »Mladi želijo bolj trajnostno, bolj dostopno, digitalizirano, časovno in cenovno optimizirano mobilnost. Lahko tudi z avtom in lastniško kot nekoč, a to ni več edina možnost, niti njihova edina želja.«
Kako drugače pa je danes mlade učiti vožnje? Veliko izkušenj na tem področju ima Anita Žnidaršič, učiteljica vožnje v šoli vožnje AMZS, ki pravi, da mladi vozniki v promet prinašajo drugačen način zaznavanja in odločanja. »Ker so odraščali ob zaslonih in interaktivnih vsebinah, promet dojemajo bolj vizualno – hitreje opazijo talne označbe, barvne elemente in digitalne prikaze kot klasične prometne znake. Njihova vožnja je bolj prilagojena sodobnim tehnologijam, a to lahko pomeni manj analitičnega razmišljanja in več zanašanja na asistenčne sisteme vozila. Hkrati pa njihova navajenost na hiter pretok informacij pomeni tudi večjo nagnjenost k uporabi telefonov med vožnjo, kar predstavlja izziv za varnost,« je razložila učiteljica vožnje.
No, pa smo spet pri telefonih, mimo katerih, ko potegnemo črto, enostavno ne moremo. Približno tako, kot za priljubljeno barvo posamezne sezone rečemo, da je nova črna (na primer: oranžna je nova črna), v smislu, da je slednja klasično prisotna, bi namreč pri mladih v prometu lahko zapisali, da je telefon novi alkohol. »Ob tem pa seveda mladost ostaja to, kar po naravi mora biti. Prepričana vase, da vse zmore, da vse lahko. Zato mladi ostajajo v kategoriji bolj tveganih voznikov. Tako kot so bile v mladih letih bolj tvegane generacije pred njimi. To bo morda spremenila šele avtonomna vožnja,« je sklenil Andrej Brglez.
