Vatikan in ves katoliški svet se je poslovil od papeža Frančiška, ki je nedavno preminil v 88. letu starosti. Osrednja pogrebna slovesnost se je odvila na Trgu sv. Petra. Dogodka se je po ocenah udeležilo četrt milijona ljudi. Tam so bili tudi številni voditelji držav in vlad ter kronane glave z vsega sveta.
Svojo udeležbo na pogrebnih slovesnostih je namreč že pred soboto potrdilo okoli 50 voditeljev držav. Med njimi ameriški predsednik, deset vladajočih monarhov ter politični voditelji večine evropskih držav.
Prisotnost tako številnih visokih predstavnikov je bržkone odraz njegovega vpliva in spoštovanja, ki ga je užival med 12-letnim pontifikatom.
Že v petek zvečer, po koncu tridnevnega javnega bdenja, ko se je od pokojnega papeža v baziliki sv. Petra poslovilo na tisoče vernikov, je potekal zasebni obred zapiranja krste. Obred je vodilo osem kardinalov. V skladu s tradicijo so papežev obraz prekrili z belo svileno tančico, telo pa poškropili z blagoslovljeno vodo.
V krsto so položili tudi nekatere simbolične predmete iz časa njegovega papeževanja: kovance in medalje, skovane med njegovim pontifikatom, ter posebno listino (rogito), ki povzema ključne mejnike njegovega vodenja cerkve.
Odmik od tradicije
Papež Frančišek, znan po svoji skromnosti in preprostosti, je izrazil željo, da bi bil pokopan v preprosti, s cinkom obloženi leseni krsti. To predstavlja odmik od tradicije njegovih predhodnikov, ki so bili pokopani v treh med seboj povezanih krstah – notranji iz cipresovega lesa, srednji iz svinca in zunanji iz hrastovega lesa.
V soboto zjutraj so krsto s posmrtnimi ostanki prenesli iz bazilike na trg pred njo, kjer se je ob 10. uri pričela slovesna pogrebna maša. Obred se je začel z uvodnimi spevi v latinščini.
Glavni mašnik in pridigar je bil italijanski kardinal Giovanni Battista Re, dekan kardinalskega zbora.
Pri oltarju je somaševalo okoli 220 kardinalov ter 750 škofov in duhovnikov, na samem trgu pa se jim je pridružilo še več kot 4000 duhovnikov z vsega sveta.
Med mašo je ena od molitev vsebovala prošnjo Bogu za vse ljudi in narode, »da bi vztrajali pri iskanju poti miru«, kar odraža eno osrednjih tem Frančiškovega pontifikata.
Slovo na poti
V sklepnem delu obreda so priporočili papeževo dušo Bogu in prosil za tolažbo za vseh 1,4 milijarde katoličanov po svetu. Poškropil so krsto z blagoslovljeno vodo in jo pokadil s kadilom, zbor pa je ob tem zapel.
Po končani maši so papeža Frančiška, skladno z njegovo izrecno željo, odpeljali v baziliko Svete Marije Snežne (Santa Maria Maggiore). Frančišek je bil tej baziliki, eni od štirih glavnih v mestu, še posebej privržen in jo je pogosto obiskoval. S tem je postal prvi papež po Levu XIII., ki je umrl leta 1903, čigar zadnje počivališče ne bo v kripti v Vatikanu.
Pogrebni sprevod je potekal v počasnem, procesijskem tempu in je krenil s Trga sv. Petra proti približno 5,5 kilometra oddaljeni baziliki. Ob poti, ki je vodila mimo znamenitih rimskih spomenikov, so se zbrale množice vernikov in radovednežev, da so se še zadnjič poslovili od priljubljenega papeža. Na tej poti ga je spremljalo še kakšnih 150.000 ljudi.
Kot simbolično gesto, ki odraža Frančiškovo nenehno skrb za uboge in odrinjene, je bila na stopnicah pred baziliko Svete Marije Snežne prisotna tudi skupina revežev.
Sam obred pokopa je v skladu s tradicijo potekal v zasebnosti. Grobnica pa bo poslej označena le s preprostim latinskim imenom »Franciscus« in bo odprta za javnost in romarje.
Devetdnevno žalovanje
Papežev pogreb zaznamuje začetek devetdnevnega obdobja žalovanja (»novemdiales«) za vesoljno Cerkev. V nedeljo bo na Trgu sv. Petra potekala še ena maša zadušnica, ki jo bo daroval državni tajnik Svetega sedeža, italijanski kardinal Pietro Parolin. Parolin velja za enega izmed vidnejših kandidatov za naslednjega papeža.
V prihodnjih dneh bo Vatikan uradno sporočil datum začetka konklava – tajnega zasedanja kardinalov, ki bodo v Sikstinski kapeli izvolili novega rimskega škofa in poglavarja Katoliške cerkve. Po cerkvenih pravilih se običajno začne med 15. in 20. dnem po smrti papeža, zato pričakujejo, da se zasedanje ne bo začelo pred 6. majem. Do izvolitve novega papeža traja obdobje »sede vacante« (izpraznjenega sedeža), ko začasne zadeve cerkve vodi kardinal.
