Si predstavljate, da se sprehajate po Švici in nenadoma zagledate velik reklamni plakat z napisom v slovenščini: »Tega pa lahko pobožaš.« Potem se povzpnete še na neki hrib in vas tam pričaka informacijska tabla o tem, kako je prav tam, na tistem hribu, košček Slovenije. Slovenija si je želela postati Švica in, glej ga zlomka, kot kaže, so Švicarji ponosni, da imajo nas.
Šalo na stran, ti dve simpatični fotografiji nam je poslala Polona Kotnik, ki se je s partnerjem nedavno preselila v mesto Solothurn na severozahodu Švice. Tam je v teh dneh zagledala reklamni plakat, ki jo je za trenutek vrnil v domovino. Seveda je bila presenečena nad napisom v slovenščini, mi pa tudi, zato smo se odločili raziskati, kaj se skriva za simpatičnim močeradom, zabavljivim napisom in kako sta povezana s Slovenijo.
42 jezikov v Švici
Kot so nam sporočili iz podjetja Galaxus, ki je največji švicarski spletni trgovec in tudi naročnik reklamne akcije, s to kampanjo nagovarjajo kar 42 jezikovnih skupin, ki živijo v Švici, in med njimi je kajpada tudi slovenska. Tako vsak predmet na plakatu ponazarja neko posebno kulturno povezavo s to državo, kot se za trgovca spodobi, pa je mogoče ta predmet v spletni trgovini tudi kupiti. Da so za Slovenijo izbrali močerada, tako ni naključje, kaj pa je človeška ribica drugega kot sorodnica močerada. »Sporočilo kampanje je dostopno le tistim jezikovnim skupinam, ki izhajajo iz določenega kulturnega kroga,« nam je še povedal Tobias Billeter. Med kulturami in jeziki v Švici boste tako našli celo jezike Etiopijcev, Indijcev, Romov, perzijščino in seveda tudi številne balkanske jezike.
Toda ne le slovenski napis na reklamnem plakatu nad mestom Solothurn v Švicarski Juri, valovitem planotastem svetu na severozahodu te države, Polona Kotnik je na pohodniški poti z Weissensteina proti vrhu Röti zagledala tudi informacijsko tablo, s katere beseda Slowenien in slovenska zastava kar skočita v oči. In Švicarji s to tablo brž obrazložijo pohodniku, da se je znašel na območju, ki je značilno za deželo Slovenijo in je vsem podobnim pokrajinam na svetu dalo ime. To je Kras, kraški svet, kras. Na tabli so enostavno razloženi kraški pojavi, njihova imena in izvor, podana imena prvih raziskovalcev kraškega sveta na Krasu, med katerimi je bil tudi Slovenec Marko Vincenc Lipold. Seveda pa, kot lahko razberemo s table, Francozi s strokovnimi poimenovanji kraških pojavov, ki jih je podala dunajska šola raziskovalcev, niso bili zadovoljni in so se – velik narod pač – odločili za svoja poimenovanja, ki izhajajo iz južnofrancoske pokrajine Vaucluse. Ampak nič ne de, Slovenci smo precej zadovoljni, da leži košček naše dežele v obljubljeni Švici.
