Je bolj tvegano vložiti denar v eno naložbo ali v tri? Kaj je delnica in kaj obveznica? Če je letna inflacija dva odstotka, bom lahko kupil več ali manj življenjskih potrebščin? To so osnovna vprašanja finančne pismenosti, a marsikdo nanje ne bi znal odgovoriti. V eni od raziskav, ki so jih pripravili na Združenju družb za upravljanje investicijskih skladov, je nanje pravilno odgovorila samo polovica vprašanih.
Slovenci smo očitno zelo konservativni in malo aktivni pri varčevanju; svoj denar puščamo na transakcijskih računih ali kvečjemu varčujemo v bančnih depozitih. Po ocenah na slovenskih bančnih računih leži kar 30 milijard evrov. Po drugi strani pa smo med Evropejci v vrhu po vlaganjih v kriptovalute; tako je pred časom pokazala raziskava Eurobarometra o tem, v katere produkte vlagajo gospodinjstva v EU. »Tudi v naši raziskavi se je pokazala ta dvojnost. V anketi smo ljudi spraševali, kam bi vložili 100.000 evrov, če bi jih imeli. V odgovorih je bila na prvem mestu nepremičnina, potem bančni depozit, na tretjem mestu pa že kriptovalute,« je spomnila Mira Koporčić Veljić, direktorica Združenja družb za upravljanje investicijskih skladov. Vmes med manj tveganim bančnim depozitom in zelo tveganimi kriptovalutami je še pisana paleta drugih možnosti za vlagatelje, cela vrsta donosnih finančnih produktov. A tu smo Slovenci plašne ptice. Smo na evropskem repu, če primerjamo podatke, koliko denarja na osebo v povprečju prebivalci EU namenjajo bolj aktivnemu načinu investiranja.
V šoli nas ne naučijo niti osnov
Tudi zato so po Sloveniji nedavno zaživeli različni programi finančnega opismenjevanja prebivalstva, ki jih izvajajo javni zavodi. Pravzaprav so tisti, ki se udeležijo tovrstnih tečajev in izobraževanj, finančno že nekoliko ozaveščeni; zavedajo se, da imajo premalo znanja, in bi ga radi pridobili, ugotavlja Koporčić-Veljićeva, ki je ena od predavateljic. »Ti tečajniki so že korak pred tistimi, ki o tem sploh nikoli ne razmišljajo, niti ne želijo tega znanja, se bojijo finančnih trgov ali pa so imeli v preteklosti slabe izkušnje,« opaža. V šolskem sistemu tega znanja ne moremo pridobiti, ker nas o tem v šoli ne učijo. »Vlada je v začetku leta sprejela nacionalno strategijo finančnega opismenjevanja in imenovala strokovni svet, v katerem je med drugimi ministrstvo za šolstvo, s ciljem vključiti te teme v šolske predmetnike, da bi učenci dobili osnovno znanje, kako varčevati, kako upravljati denar v domačem gospodinjstvu. Upamo, da se bo to uresničilo,« je spomnila Mira Koporčić Veljić.
Izkušnje s tečajev za odrasle po Sloveniji so dobre. »Hvaležni so za novo znanje, mogoče kdo celo preveč pričakuje. Na tečaju ne bo postal finančni guru ali dobil recepta, kako na hitro obogateti. Finančno znanje se pridobiva počasi, učimo se vse življenje,« opozarja. »Najpomembnejše je, da so ljudje ozaveščeni. Mi jih učimo osnov, kaj je obrestna mera, kaj inflacija, kaj razpršenost naložb ... Če nimamo jasnih osnovnih pojmov in se, denimo, podajamo na finančni trg kupovat delnice, je to bolj podobno loteriji kot vlaganju,« ponazori.
Slovenci smo sicer dobri, a ne prav pametni varčevalci. »Ljudem skušamo predati sporočilo, da je nespametno, da so tako skrajno konservativni in denar puščajo na računih, namesto da bi se odločili za aktivne oblike varčevanja. To je še posebej pomembno za mlade, pri katerih je ročnost varčevanja dolga in se nihanja na dolgi rok izničijo. Zato je škoda, da mladih ne naučimo pametno varčevati na trgu kapitala,« ugotavlja.
Gibanje trga kapitala na dolgi rok kaže stalno rast. »V krajših obdobjih seveda doživlja velika nihanja. A če pogledamo obdobje od začetkov leta 1930 do danes, je povprečni letni donos na delniških trgih od 7 do 9 odstotkov. Če razumemo obrestnoobrestni račun, hitro ugotovimo, da lahko prihranimo lep znesek za dodatek k pokojnini, če se na dolgi rok odpovemo kakšni kavi ali kosilu. Čas naredi največ, z obrestnoobrestnim računom začneš valiti kepo, ki se povečuje,« poudarja finančnica.
Niti v zrelejših letih ni prepozno za aktivno varčevanje na trgu kapitala. »Starši in stari starši lahko začnejo varčevati za svoje otroke ali vnuke. Vlagatelje bi radi naučili pametnih in varnih shem. Svetujemo, da vlagatelj začne varčevati čim bolj zgodaj, z nizkimi zneski, da vsak mesec vstopa na trg in tako na dolgi rok izniči nihanja na trgu. Večina vloženih 50 ali 100 evrov na mesec skoraj ne občuti v svojem proračunu. In čez 10 ali 20 let ugotoviš, da se je nabral lep kupček denarja,« pojasnjuje Koporčić-Veljićeva.
Vzajemni skladi so primerni za malega neprofesionalnega vlagatelja, ki nima časa, znanja in energije, da bi se sam ukvarjal s tehtanjem, v katere delnice bo vlagal denar, in redno spremljal gibanje tečajnic. Slovenci imamo trenutno 6,5 milijarde evrov v različnih vzajemnih skladih: delniških, obvezniških, mešanih in denarnih. Ponudbe je veliko. »Po definiciji so delniški skladi najbolj tvegani, denarni najmanj. Vsak se odloči glede na svoja pričakovanja in nagnjenost k tveganju. Načeloma lahko pri varčevanju na dolgi rok bolj tvegamo, saj se na dolgi rok nihanja trga izničijo. Če pa pred upokojitvijo varčujemo za to, da bomo s privarčevanim denarjem dopolnjevali pokojnino, je naša ročnost krajša in temu primerno tudi manj tvegamo ter izbiramo manj tvegane naložbene produkte, kot so na primer obvezniški in denarni skladi,« svetuje Mira Koporčić Veljić.
Pozor na stroške
Ne nazadnje tudi ljudske obveznice, ki jih prav zdaj izdaja država, lahko razumemo kot del finančnega opismenjevanja prebivalcev: kupijo obveznico, namesto da imajo denar na bančnih depozitih.
Treba pa je vedeti, da je vsak vstop na trg kapitala povezan s stroški. »O tem je treba nove vlagatelje jasno poučiti, da vnaprej vedo, koliko jih bodo stali odpiranje trgovalnega računa, transakcije, izplačila dividend in morebitni drugi stroški. Če vstopajo v vzajemne sklade, naj se pozanimajo o višini vstopne, izstopne in upravljalske provizije,« našteva finančnica. Na končno donosnost naložbe vpliva tudi plačilo davka. V Sloveniji velja v prvih petih letih 25-odstotni davek na kapitalski dobiček, naprej zlagoma pada, po 15 letih pa lahko vlagatelj z naložbo prosto razpolaga brez plačila davka.
V zadnjih letih ne mine dan, da ne bi poročali o prevarah, v katere kriminalne združbe z obljubami o visokih zaslužkih ali zavajanjem premamijo ljudi. Cilj finančnega opismenjevanja je tudi v tem, da ljudje lažje prepoznajo prevaro. »Tudi v vstopanju na finančne trge veljajo splošna pravila: da črpamo informacije iz različnih virov in jih preverjamo, da zaupamo samo preverjenim in reguliranim subjektom na trgu, kot so družbe za upravljanje, banke, zavarovalnice, borznoposredniške hiše ..., ki so pod strogim nadzorom. Ko nam kdo ponuja visoke donose na kratek rok, se nam mora nemudoma prižgati rdeča luč,« je sklenila Mira Koporčić Veljić.
