Človeštvo že od nekdaj pogleduje proti zvezdam in se sprašuje, ali smo sami v prostranem vesolju. Od domnevnih sledi metana na Marsu do fosfina v Venerinih oblakih so v preteklosti že mnoge navduševali, da morda tudi tam zunaj obstaja življenje. Znanstveniki so iskali namige, vendar trdnih dokazov o življenju zunaj Zemlje še nismo našli. Zdaj so objavili novico, ki bi to lahko spremenila. Mednarodna skupina raziskovalcev je predstavila doslej najmočnejši indic o možnem obstoju nezemeljskega življenja, tokrat na eksoplanetu K2-18b, ki kroži okoli svoje zvezde v oddaljenosti 120 svetlobnih let od Zemlje …
Ampak kaj so znanstveniki pravzaprav odkrili? Ponavljajoče analize atmosfere tega oddaljenega sveta, opravljene z revolucionarnim vesoljskim teleskopom James Webb, so pokazale prisotnost molekule, ki jo na Zemlji v naravi proizvajajo izključno živi organizmi. Gre za dimetil sulfid, spojino, ki jo v naših oceanih ustvarjajo nekatere vrste alg in prispeva k značilnemu vonju morja.
Pa so povsem prepričani, da to pomeni to? »Nikomur ni v interesu, da bi prehitro razglašali odkritje življenja,« je na tiskovni konferenci poudaril dr. Nikku Madhusudhan, astronom z Univerze v Cambridgeu in vodilni avtor študije, objavljene v prestižni znanstveni reviji Astrophysical Journal Letters. Kljub temu dodaja, da je najboljša razlaga za opažanja njegove skupine ta, da bi K2-18b lahko bil planet, prekrit s toplim oceanom, v katerem mrgoli življenja. »To je revolucionaren trenutek,« meni dr. Madhusudhan. »Prvič je človeštvo zaznalo potencialne biopodpise na planetu, ki bi lahko bil primeren za življenje.«
Povedano drugače: možnost je po njihovem mnenju precej velika.
In drugi znanstveniki? Njihovo mnenje? Nekateri so bolj skeptični in svarijo pred prehitrimi zaključki in poudarjajo, da gre za zdaj za namig in ne za gotovost. Menijo, da še ne moremo sklepati, da je planet resnično primeren za življenje.
Obstajajo tudi alternativne razlage. Ameriški časnik The New York Times poroča, kako dr. Christopher Glein iz Jugozahodnega raziskovalnega inštituta v San Antoniu in njegovi kolegi opozarjajo, da bi K2-18b lahko bil tudi geološko zelo aktiven planet z oceanom magme pod gosto, vročo vodikovo atmosfero – okolje, ki bi bilo za življenje, kot ga poznamo, izjemno sovražno.
Potrebne bodo dodatne raziskave, vključno z laboratorijskimi poskusi, ki bodo simulirali pogoje na takšnih planetih, da bi bolje razumeli obnašanje nekaterih spojin v tako eksotičnih okoljih.
Zakaj skepsa? Skepsa je v znanosti zaželena in zdrava, saj spodbuja, da neko odkritje preverjajo in pretehtajo na različne načine. Naj ob tem še povemo, da so planet K2-18b kanadski astronomi odkrili leta 2017. Sodi med planete, ki so po velikosti nekje med Zemljo in Neptunom. Takšni svetovi so v naši galaksiji pogosti, toda v našem osončju nimamo neposredne primerjave, kar otežuje preučevanje.
So svoje odkritje torej, kot pravite, pretehtali? Zagotovo ne bi stopili pred javnost, če ne bi bili prepričani v odkritje. Dr. Madhusudhan in sodelavci so sicer že leta 2021 predlagali obstoj nove kategorije planetov. Ti naj bi imeli obsežne vodne oceane pod atmosfero, bogato z vodikom. K2-18b s svojo maso, ki je približno osemkrat večja od Zemljine, in svojim položajem v območju, kjer temperature omogočajo obstoj tekoče vode, velja za enega glavnih kandidatov za takšen svet.
Zakaj so vsa ta dejstva odkrili zdaj? Šele izstrelitev vesoljskega teleskopa James Webb konec leta 2021 je astronomom omogočila vpogled v atmosfere oddaljenih planetov z doslej nedosegljivo natančnostjo.
Do odkritja so prišli na podlagi dejstva, da v času, ko eksoplanet potuje pred svojo zvezdo, svetloba zvezde preseva skozi njegovo atmosfero (če jo ima). Plini v atmosferi absorbirajo določene valovne dolžine svetlobe, kar teleskop zazna kot spremembe v barvnem spektru. Z analizo teh sprememb lahko znanstveniki sklepajo o kemični sestavi ozračja.
Pri preučevanju K2-18b je Webbov teleskop med drugim že zaznal prisotnost metana in ogljikovega dioksida, kar krepi hipotezo o oceanu pod atmosfero.
Lahko torej že kmalu pričakujemo prihod vesoljcev? Najprej se moramo zavedati, da je oddaljenost do tega planeta 120 svetlobnih let. Z današnjo tehnologijo bi do tja najbrž potovali milijon let. Ko astronomi govorijo o življenju na drugem planetu, običajno nimajo v mislih toliko E. T. vesoljčka kot kakšne bolj primitivne oblike življenja. Je pa seveda vse mogoče. Zakaj ne bi domišljiji prepustili prosto pot.
Kako naprej? Prej omenjeni dr. Glein je poudaril, da je iskanje nezemeljskega življenja maraton, ne šprint. »Dokler nam ne bo pomahal E. T., ne bomo imeli neizpodbitnega dokaza,« se je slikovito izrazil znanstvenik.
Skratka, znanstveniki zdaj nestrpno pričakujejo nadaljnja opazovanja K2-18b s teleskopom Webb, saj se včasih provokativna zgodnja odkritja ob dodatnih podatkih izkažejo za manj trdna.
Vendar pa ameriška vesoljska agencija Nasa in evropska vesoljska agencije ESA že načrtujeta in gradita nove, še zmogljivejše vesoljske teleskope, ki bodo posebej zasnovani za iskanje znakov življenja na planetih okoli drugih zvezd, vključno s K2-18b. Ne vprašajte pa – kdaj. Takšni projekti so močno odvisni od razpoložljivega denarja.
