Padec več ton težkega železobetonskega nadstreška na železniški postaji v Novem Sadu, ki se je zrušil na praznični 1. november, je terjal številna človeška življenja, tudi otrok, in v Srbijo, kjer je že tako napeto politično ozračje, znova vnesel nemir. V Beogradu je več tisoč ljudi odšlo na ulice in pred poslopjem ministrstva za gradbeništvo zahtevalo odstop pristojnega ministra. Ta je v ponedeljek to tudi storil. Toda glavnega krivca za tragedijo še iščejo, mnogi pa se bojijo, da bodo na koncu našli zgolj grešnega kozla, medtem ko resnični krivci ne bodo kaznovani. Primer je tako preizkus delovanja srbskega političnega in pravnega sistema.

Varadinski most DUGA, Novi Sad
Protesti se nastavljaju.
Krivi ste, odgovaraćete‼️ pic.twitter.com/2NVKbbQjVr

— Dejan Kulja (@dejankulja) November 8, 2024

Množični protesti se nadaljujejo, v petek ponoči so zablokirali osrednji Varadinski most v bližini Petrovaradinske trdnjave, ki jo poznamo po vsakoletnem glasbenem festivalu Exit. Množica je bila glasna, odmevalo je skandiranje »lažnivci«, »morilci«, »lopovi«, policija pa je odpeljala več aktivistov in udeležencev torkovega množičnega protesta. Nekatere od njih je doletel tridesetdnevni pripor. Sicer pa zahteve protestnikov ostajajo nespremenjene: odgovornost vseh, ki so kakorkoli bili vpleteni v gradnjo na železniški postaji. 

Ob 11.50

V času tragedije 1. novembra je bilo na postaji več ljudi kot običajno, saj se je približeval konec tedna. Ljudje so se poslavljali, pogovarjali, nekateri so sedeli na klopeh. Postaja, ki je bila zgrajena leta 1964, je sicer pod spomeniškim varstvom, doslej pa po poročanju lokalnih medijev ni bilo večjih težav. Pred nekaj meseci so jo po daljši obnovi znova odprli za potnike. Kasneje objavljeni posnetki so pokazali, da je nosilna konstrukcija nadstreška najprej popustila na desni strani in se nato ob 11.50 v delčku sekunde zrušila na ljudi. Kot so pripovedovali šokirani očividci, so mnogi na klopcah čakali na vlak. »Stal sem kot okamnel, ko sem videl, kako pred mano padajo tone betona in stekla,« je za lokalni časopis povedal eden od njih.

Na kraj nesreče so hitro prispeli policisti, reševalci in gasilci. »Poskušal sem pomagati, vendar sem spoznal, da z lastnimi rokami ne morem odstraniti tako težkih betonskih kosov,« je dodal.

Gasilci so hitro prevzeli reševanje, ljudi umaknili na varno in pripeljali gradbene stroje, s katerimi so lahko začeli odstranjevati betonsko gmoto. Po štirih urah reševanja jim je uspelo dvigniti del konstrukcije in tako med drugim rešiti 14-letno dekle, ki je bilo ujeto pod njo. Bila je med srečneži.

Za 20-letno Anđelo ni bilo pomoči. »Šla je na železniško postajo, da bi se srečala s fantom. Konec tedna naj bi šli k njemu na praznovanje rojstnega dne. Bila sta srečna. Najprej je poklicala sestro in nato še očeta, da je tam in da je vse v redu. Kasneje je poklicala tudi mene, da je prispela na postajo. Nekaj ​​časa sva se pogovarjali, nato pa se je klic nenadoma končal. Mislil sem, da je izgubila signal ali da je prišel njen Miloš. Niti slutila nisem, da je v tistem trenutku betonska gmota padla na mojo hčer in jo ubila,« je skozi jok pripovedovala njena mati.

»Sprva me ni bilo strah, mislila sem, da je vse v redu. Ampak še vedno je nismo mogli priklicati in ko sem dobila Miloševega brata, ki prav tako ni mogel do nje, me je začela grabiti panika. Potem sem na portalih zagledala inicialke. Otrpnila sem. Takoj sem odšla v Novi Sad. Prišli smo do železniške postaje, vendar nismo mogli dobiti nobenih informacij. Nič se še ni vedelo. Potem smo odšli v bolnišnico, a nam tudi tam niso znali nič povedati. Začela sem noreti. Nisem mogla priti do hčerke. Nato je mož z mamo ostal pred bolnišnico, da bi počakal na informacije, jaz pa sem šla z bratrancem poizvedovat na policijo,« je pripovedovala.

Bolečina, ki so jo čutili vsi svojci umrlih, je bila neizmerna. Najmlajši sta bili Sara in Tina, stari pet in devet let. Umrlo je 14 ljudi, trije so bili hudo ranjeni.

Triletna prenova

Osrednja železniška postaja v mestu je sicer prestala triletno prenovo, ki je bila končana julija in je del projekta gradnje hitre železniške povezave med Novim Sadom in Subotico. Srbske železnice pri tem vztrajajo, da zrušeni nadstrešek ni bil vključen v dela, čeprav nekateri temu oporekajo, pri čemer se med drugim sklicujejo na fotografije, ki naj bi dokazovale nasprotno. Tudi eden od nekdanjih sodelavcev pri prenovi trdi, da je pristojne opozarjal na nepravilnosti, do katerih naj bi med obnovo prihajalo, a ga niso upoštevali. Pojavili so se očitki o odstranjevanju nekaterih dokazov, vključno s spreminjanjem opisov na spletni strani in nedoslednimi informacijami.

Oblasti tovrstne kritike zavračajo in pravijo, da so bili, kot primer, kovinski nosilci, ki so bili pomemben del konstrukcije, s prizorišča res odstranjeni, vendar zato, da bi jih shranili na varno, ker gre za zaščitene dokaze. »Nekdo je rekel, da je bilo to namerno odstranjeno, da ne bi ugotovili, kaj se je zgodilo. Ne razumejo tega procesa. Pospravljeni so na varno mesto in varuje jih policija,« je dejal srbski notranji minister Ivica Dačić.

Dan po tragediji so v Srbiji razglasili dan žalovanja na državni ravni, medtem ko so v Novem Sadu razglasili tridnevno žalovanje. Nekatere žrtve so v ponedeljek že pokopali.

Premier Srbije Miloš Vučević je nesrečo označil kot eno največjih tragedij v povojni zgodovini Novega Sada. »To je velika tragedija za mesto in celotno Srbijo. V imenu srbske vlade izražam sožalje družinam umrlih,« je izjavil ob obisku kraja nesreče. Obljubil je, da bo vztrajal pri iskanju odgovornih za tragedijo.

Posebej bode v oči dejstvo, da je nadstrešek na postaji stal 60 let in da ni bilo nobenih težav, zato mnogi domnevajo, da je tragedija lahko povezana le z rekonstrukcijo. Po besedah strokovnjakov je povsem možno, da je bil nadstrešek nepravilno zasidran, tako da ena od pritrdilnih točk ni več zagotavljala ustrezne nosilnosti, kar bi bilo dovolj, da je začela popuščati celotna konstrukcija.

»Gradbeništvo ne dopušča napak«

Nekdanji srbski minister za promet in infrastrukturo Branislav Ivković je med drugim za srbske medije komentiral, da je »gradbeništvo natančna znanost, ki ne dopušča napak«, in dodal, da mora varnostni faktor pri izračunu nateznih sil znašati najmanj dva in pol. Kljub temu dopušča možnost, da je konstrukcija utrpela dodatne obremenitve, kar bi morale raziskati pristojne preiskovalne ustanove in ustrezni strokovnjaki.

Med ugibanji, kaj se je zgodilo, je pogosto zaslediti še dejstvo, da je bila morda dodana dodatna kovinska konstrukcija, s čimer so morda preobremenili nadstrešek. »Dodatna obremenitev zagotovo ni koristna in je morda res sprožila dogajanje,« je komentiral Ivković. Pojasnil je, da bi morala rekonstrukcija potekati pod strogim nadzorom, vključno z idejnim projektom, tehničnim pregledom in strokovnim nadzorom.

Vendar je opozoril, da mora biti krivda podkrepljena z dokazi. »O tem, kaj je pripeljalo do tragedije, lahko zdaj le domnevam,« je dejal v izjavi za javnost.

Celoten projekt rekonstrukcije je potekal v več fazah, za izvedbo pa je bil izbran kitajski gradbeni konzorcij.

V bližini železniške postaje so meščani Novega Sada po dogodku prižigali sveče in polagali rože, nekateri pa so v rokah držali bele liste z imeni žrtev. Podobna srečanja so se odvila tudi v več drugih mestih v Srbiji, pri čemer so si nekateri protestniki dlani obarvali rdeče kot simbol okrvavljenih rok in krivde vpletenih.