V razredu učenec ali učenka vpraša, ali lahko uporabi umetno inteligenco pri reševanju domače naloge. Ne, ne govorimo več o neki namišljeni prihodnosti ali znanstveni fantastiki, pač pa se to že dogaja. Tudi v naših šolah. UI je morda res nekoliko bolj tiha sopotnica slovenskega šolstva, vendar zagotovo ne čaka na odobritev prenovljenih kurikulumov ali na omembo v učbenikih. Učenci jo, hočeš ali nočeš, uporabljajo. Učitelji nemara res še bolj opazujejo, prav tako vseh odgovorov še nima ministrstvo, toda razvoj gre pač naprej.
V dobi, ko se tehnologija razvija hitreje, kot človek piše pravilnike, se moramo kot družba iskreno vprašati, kako bomo UI upoštevali v šolah – jo bomo prepovedali, preprosto prezrli ali, kar bi bilo bržkone najmodreje, premišljeno vključili.
Strah pred takšnim napredkom je razumljiv. Nihče ne želi, da bi učenci naloge oddajali brez razumevanja, da bi spise in eseje po novem pisali algoritmi ter da bi kritično mišljenje skrčili na en klik. Toda prepoved ni rešitev; to bi učence naučilo samo, da je treba UI uporabljati skrivoma, brez nadzora, brez konteksta, brez resničnega razumevanja.
Na umetno inteligenco tudi ni posebej pametno gledati kot na sovražnika učenja. Je namreč lahko prav imenitno orodje, kot sta svinčnik in kalkulator. Je orodje, ki samo po sebi ni ne dobro ne slabo – vrednost dobi šele glede na to, kako jo uporabimo.
Navsezadnje: vprašajte UI, kako se bolje naučiti kritičnega mišljenja, in dobili boste zelo tehtne in koristne odgovore.
Pri tem pa se moramo zavedati, da vloga učitelja v dobi umetne inteligence ni ogrožena. Nihče ne more nadomestiti dobrega učitelja, ki zna razložiti snov na način, da zbudi radovednost. Toda učitelj, ki zna UI vključiti v učni proces – in učence naučiti, kdaj zaupati, kdaj dvomiti in kdaj UI izzvati – bo učence naučil več, kot bi jih lahko kdor koli drug. Naučil jih bo namreč še enega ključnega zavedanja: odgovorne uporabe znanja.
Slovenija in svet potrebujeta smotrno strategijo za vključevanje nove tehnologije v šole. Samo en seminar ali politični vrh bo premalo. Tudi še en poskusni projekt v seriji bo premalo. Veliko več nam bodo – že zdaj, v tem trenutku – koristili jasna vizija, višja sredstva za izobraževanje učiteljev, določena pravila o uporabi UI pri ocenjevanju in predvsem odprt pogovor z učenci.
Morda se mnogi še ne zavedajo dovolj, da smo zaradi prihoda splošno dosegljive UI in vse bolj zanesljivih modelov resnično vstopili v nov svet – kot se je to zgodilo že pred desetletji s prihodom računalnikov in kasnejšo uveljavitvijo interneta. Si danes predstavljamo svet brez enega ali drugega? Evolucija gre naprej – z nami ali pač brez nas.
