Bliža se 6. maj, ko se bo za letošnjo generacijo maturantov, 31. po vrsti, s pisanjem eseja začel zrelostni izpit, priložnost za dokazovanje znanja, odgovornosti in sposobnosti premagovanja stresa. Meseca, ki sta pred mladimi maturantkami in maturanti, nista najlažja v njihovem življenju. In ko po televiziji in družbenih omrežjih spremljajo zgodbe o uspehu, v ozadju katerih je vse kaj drugega kot znanje, se zagotovo sprašujejo, ali se splača. Ali ne bi bilo bolje biti vplivnež, zaslužiti s kakšnim sumljivim poslom, preprodati zemljišča v Trenti, tvegati z bitcoini, pobrati provizije, se bogato poročiti …
Letos, ko praznujemo 30. obletnico ponovne uvedbe mature v slovenskih gimnazijah, so se na državnem izpitnem centru vprašali prav to. Postavili so si drzna vprašanja, zanimalo jih je, ali je matura res sama sebi namen, ali je poudarjanje pomena uspeha v šoli samo žuganje mladim z znanjem kot edinim neodtujljivim bogastvom. Je znanje, ki si ga pridobivajo gimnazijci, zastarelo in neuporabno? Ali uspešne dijake in odlične maturante hvalimo samo zato, ker se držijo učiteljskih naukov in s tem utrjujejo status učiteljev? Ali niso za posameznika pozneje v življenju pomembne popolnoma druge veščine? Ali je torej več kot znanje pomembno to, kako se človek v življenju znajde?
Dohodninske napovedi in zemljiška knjiga ponavadi ne lažejo, zato so na državnem izpitnem centru uspešnost prvih šestih generacij splošnih maturantov povezali s temi podatki. Preverili so, kje so bili čisto prvi maturanti dvajset let pozneje, kam so prilezli, kako so shajali v življenju. Izkazalo se je, da z maturo vendarle ni vse narobe in da je imela skupina povprečno uspešnih maturantov z 20 točkami v povprečju za približno 8000 evrov višje letne dohodke kot tisti, ki so maturo opravili z desetimi točkami. Maturanti v skupinah z izjemnim uspehom (30 točk ali več) pa so imeli letno v povprečju za več kot 16.000 evrov višje bruto dohodke v primerjavi s tistimi, ki so maturo opravili z desetimi točkami. E! Ni torej vse samo v iznajdljivosti in sumljivih poslih! Izkazalo se je, da so točke na maturi povezane s poznejšim poklicem, z doseženo izobrazbo, s prihodki in premoženjem nekdaj nebogljenega mladeniča in mladenke, ki sta si pri 19 letih na predvečer mature nohte zgrizla do krvi.
Seveda najdemo tudi take, ki v šoli učno niso bili uspešni, so se pa v življenju »dobro znašli«. A tudi za »znajti se« je potrebno znanje. Še najbolj navdihujoča ugotovitev raziskave je po našem mnenju ta, da za znanje ni nikoli prepozno. Tudi takim, ki so na maturi dosegli »skromnih« dvanajst točk, je namreč pozneje uspelo doktorirati.
