Generalna skupščina Združenih narodov je 20. marec razglasila za mednarodni dan sreče. Kaj sploh je sreča? Opredelimo jo lahko kot občutek zadovoljstva, notranjega miru in izpolnjenosti, ki ga doživimo, ko so naše želje, potrebe in pričakovanja v skladu z realnostjo. To je lahko trenutni občutek veselja, radosti ali zadovoljstva, ali pa daljši, trajnejši občutek zadovoljstva z življenjem kot celoto.
Sreča je sicer zelo osebna izkušnja in se lahko pokaže na različne načine, odvisno od posameznikovih vrednot, prepričanj in izkušenj. Srečo pogosto povezujemo z nekaj pozitivnimi – uspehi, ljubeznijo, dobrimi odnosi, dosežki, svobodo, zdravjem ali preprosto uživanjem v majhnih trenutkih vsakdanjega življenja. A sreča ni vedno nekaj, kar lahko dosežemo ali obvladujemo na enostaven način. Včasih je to pot, ki vključuje sprejemanje težav, učenje iz izkušenj in iskanje ravnotežja med različnimi področji življenja.
Letošnja tema tega mednarodnega dne nas opominja, da dolgotrajna sreča izvira iz sočutja do sočloveka, občutka povezanosti in občutka pripadnosti. Na Statističnem uradu RS (SURS) so pripravili nekaj zanimivih podatkov o tem, kako srečni smo Slovenci in Slovenke. Na splošno se lahko kar pohvalimo, saj je večino časa srečnih kar 66 odstotkov prebivalcev.
7,7
je v Sloveniji povprečna ocena splošnega zadovoljstva z življenjem.
8,4
je ocena sreče pri zelo zdravih prebivalcih.
8,3
je ocena sreče pri dobro situiranih.
6,3
je ocena sreče tistih, ki si ne morejo privoščiti ogrevanja.
78 odstotkov
prebivalcev Belgije je srečnih.
37 odstotkov
prebivalcev Bolgarije je srečnih.
66 odstotkov
Slovencev je večino časa srečnih.
8,6
je pri nas ocena zadovoljstva z medosebnimi odnosi.
6,7
je povprečna ocena finančnega stanja Slovencev.
93 odstotkov
prebivalcev Slovenije meni, da lahko v stiski računajo na pomoč.
