Ciril Brajer

Zaradi bank, bonitetnih hiš in podobnih gnezd denarnih čarovnikov se je svet premaknil s tečajev. Tok denarja se je še hitreje prelil od revnih množic k peščici bogatih elit. Kar je povzročila centralizacija moči in kapitala, "rešujemo" s še večjo centralizacijo. Zaradi bogatenja elit so zadolžene banke zadolžile vlade, te so zadolžile narode, bankirji pa namesto za rešetke stopajo na čelo vlad. Tudi nam so za premierja že namignili na nekega bančnika - sicer našega rodu, a očitnega zagovornika mednarodnega kapitala. Je ta svet znorel? Menda res, razen Islandcev. Ti so edini banke pustili na cedilu, niso hoteli prevzeti njihovih dolgov, nadeli so uzde razbrzdanim politikom in jim privili pipice, zdaj se s pospeškom dvigajo iz krize. Zakaj kapital povsod drugod premaguje vse, tudi zdravo pamet, nam je pojasnjeval Dejan Kneževič.

Kruta dejstva

Napisal je namreč knjigo o kapitalu, kako in zakaj nam vse bolj kroji življenje. Delal je v Elanovi proizvodnji jadralnih letal, v Lipu, zdaj je zaposlen v javni upravi. Študiral je na Univerzi v Mariboru, na Fakulteti za organizacijske vede v Kranju, postal diplomirani organizator - menedžer. Je analitik gospodarskih gibanj, avtor nekaj obširnih finančnih analitskih poročil, učnih vsebin, razprav, skript…

Veliko stikov ste imeli z zdravstvenimi ustanovami, o tem ste tudi precej kritično pisali.

"V Sloveniji imamo še kar dobro urejeno zdravstvo in dostop do zdravstvenih storitev. V Nemčiji denimo gre s tem navzdol, bojim pa se, da tudi pri nas že tonemo v večjo izgubo obsega zdravstvenih pravic. Z vsakim sprejetim zakonom se zmanjšuje, in to je kruto dejstvo z grozljivo smernico. Kot vzrok nas pitajo z monetarno gospodarsko situacijo, ponujajo pa varčevanje pri porabi zdravstvenega materiala, diagnostiki, laboratorijskih preiskavah, navsezadnje še pri kadrih. Torej prisiljeno varčevanje pri pravicah bolnika in na osebju zdravstvenih ustanov. Vse več prednosti uživa kapital, kar je slaba popotnica za prihodnje rodove. Delavci so tudi v zdravstvu preobremenjeni, ni izplačil nadurnega dela, dodatki na praznično in nočno delo se zmanjšujejo. Sistem javnega zdravstva se nam krha na dveh ključnih točkah, na obsegu pravic iz zdravstvenega zavarovanja in na zaposlenih, krepi pa se kapital."

Podvrženost kapitalu

To besedo radi uporabljate.

"Kapitalu sta pač podlegli tako zdravstvena blagajna ZZZS kot blagajna ZPIZ, še vedno ni ukinjeno 'prostovoljno' zavarovanje, obe blagajni pa sta več ali manj prazni. Snovalci zdravstvene blagajne so pozabili na osnovne temelje ekonomije, da zna kapital končno pojesti samega sebe. Ker zavarovalnice poslujejo v interesu kapitala, ni več posluha ne za status ne za ugled vseh zaposlenih v javni zdravstveni mreži, kaj šele za zavarovančeve pravice. Še predlani je imel zavod na računu 130 milijonov evrov, lani je to izpuhtelo, do konca leta je že bilo 292 milijonov evrov primanjkljaja. Napoveduje kajpak ukrepe, ki bodo prizadeli vse. No, vseh ne, ko se zdravstvena blagajna prazni, imamo v vrhu ministrstva in še kje v zdravstvu zelo bogate ljudi, zgrešene javne razpise, investicije, skratka posel. Denar oziroma kapital ima prednost pred dolgimi čakalnimi vrstami, prostorsko stisko, nezadovoljnimi bolniki in delavci v javni zdravstveni mreži."

Preveč kapitalski pogled na poslovanje tudi v zdravstvu?

"Država tudi v monetarno negotovih časih bolje skrbi za banke in zavarovalnice kljub njihovim večnim izgubam. Bistveno manj pomaga javni zdravstveni mreži. Stroga zakonitost kapitalske usmerjenosti se nagiba k zviševanju in moči kapitala na eni strani ter kratenju obsega pravic z varčevanjem na drugi. Zmanjšuješ stroške, da se kapital lahko ohranja. Preprosto in kruto! Če javno zdravstvo začneš prepuščati kapitalskemu trgu, si ga zagotovo uničil. Njegova struktura mora spet postati neobčutljiva za kapitalske trge in ekonomske pretrese, saj se socialna kakovost družbe meri tudi v celostni kakovosti že tolikokrat omenjenega javnega zdravstva."

Zakaj ni zdravnikov

Zakaj nam potemtakem tako kronično primanjkuje zdravnikov?

"Ker zelo zvito omejujejo vpis na študijske smeri, kjer je zaželeno, da kadrovski profil obdrži ceno. Dotok študentov načrtno zavirajo, da cena tega 'artikla' na trgu ne bi padla. Tudi to področje je okužil kapital, pravzaprav je prisoten povsod."

Lepo je pogovor o knjigi Kapital in jaz - 20 let samostojnosti začeti s skrbjo za javno zdravstvo!

"Ker očitno ogroža to pomembno dobrino, no, seveda tudi številne druge. Ker mu država ne nadene brzd. To bo očitno morala narediti družba, sicer bo polom. Ko je enkrat vse izropano, ko ni več česa izgubiti, so spremembe nujne, a običajno krvave."

Smo blizu?

"Ko poslušam zborničnega veljaka Sama Hribarja Miliča, bi rekel, da smo. Vsi ti njegovi nesmisli o konkurenčnosti na nizki ceni delovne sile, groza! Pa reševanje bank za vsako ceno…"

Islandci so se svojih bremen gladko znebili, Italijani imajo zadružne, nobenih dobičkov ne delijo, le kapitalsko moč večajo za posojila članom…

"Mi pa smo togi, ujeti v neke tuje zlohotne kalupe, iz katerih nočemo ali ne znamo. Dokapitalizirane banke se zavedajo, da jim države pomagajo in da jim bodo, na to računajo in njihov temelj je zamajan, izgubljen."

Temelj?

"Zdravo poslovanje, kajpak, ki ne dopušča tajkunskih posojil, ugodnih posojil političnim izbrancem, ampak spodbuja gospodarski razvoj. Banke imamo okužene s centralizacijo kapitala, ta se napak deli. Islandci so začeli iz osnove, drugače delijo ustvarjeni kapital, bolj pravično, enakomerno, porezali so privilegije. Zato jim uspeva. Pri nas gre vse le za vrhove, od plač, honorarjev, nagrad, kapitala - vse! Zato tonemo. Ven naj bi nas vlekli oni, ki so nas potopili, dajte, no, lisico puščamo v kokošnjaku."

Vse globlji prepad

Zdaj bo bolje, pripravljamo reforme…

"Se norčujete? Posamezne reforme, s pokojninsko na čelu, so le slepilo. Vsaka zase in vse skupaj so površinske, nesmiselne, povzročajo le še globlji prepad pri delitvi."

Spodbudili bomo naložbe…

"V kaj pa? Saj smo skoraj vse uničili, oropano in sesuto je pred očmi regulatorjev, ki so zgolj virtualni. Mar ni Nedeljski dnevnik pisal o koncu Tama, Iskre, Litostroja… Kam naj vlagamo, ko je vse v zraku, ko še kratkoročnega zaupanja ni, kaj šele česa daljšega. Še inflacijo imamo zlagano, ker merjeno košarico polni oni, ki jo meri. Ker se potapljamo, zgubljamo samozaupanje, torej smo vse bolj ranljivi za manipulacije vseh vrst od vseh struktur, tudi kapitalskih."

Moderno je vlagati v zlato, srebro.

"Tega ne morete kupiti kar v rudniku, padete v kolesje posla od rudnika, kovnice, dopolnitve s certifikati do denarne ustanove, industrije. Vse skozi verigo posrednikov, prodajalcev in preprodajalcev. Kot vlagatelj ste na koncu teh prepletenih relacij, ki vam bodo sproti in po svoje ukrojile tudi cene."

Delali ste v Elanu, tam so iztuhtali prav vse, kar se je na svetu novega izumilo pri smučeh - pa nič iz Elana…

"Kako nič? Iz Elana se je odneslo celo zelo veliko, kdo vse ni nosil! Tudi o tem ste pisali. Pa o Iskri, katere pomen je bil neizmeren. Njene tovarne so bile nosilke razvoja od Bovca do Semiča, od Kranja po vsej državi. Zapiranje je bilo za delavce in te lokalne skupnosti prava drama. Najprej so ukinili visoko razvite programe, padle so šole od strokovnih do zunanjetrgovinskih, od 7000 visoko izobraženih strokovnjakov jih je 3000 delalo v razvoju, vse je šlo po zlu. Podobno Tam, Mura, Labod, IU Vrhnika, pred kratkim Vegrad, kapitalsko povsem neetičen primer. Ob vsem govoričenju o pretogem trgu dela popolno teptanje interesov delavcev, le jemanje in hkratna krepitev kapitalske moči."

Zli načrti

Govorite, kot bi šlo za zle načrte.

"Saj je šlo, to je preprosto moralo iti po načrtu. Menda ne mislite, da je šlo za sama naključja!? Da so, deniva, kar po naključju ukinili SDK!?"

Napoved?

"Slaba! Kapital se vztrajno, brez nadzora umika svojim obveznostim do socialnega, zdravstvenega, šolskega, pokojninskega sistema. Protekcionistično se zapira, deležen je več finančnih pomoči kot realni sektor, kar je svojevrsten nesmisel. Država pa nima gospodarja, ki bi nas z vsem našim znanjem, kakovostjo, z vsem, kar pač premoremo, vrnil na trge, ki smo jih v Jugoslaviji že obvladovali. Napak smo se odvrnili od zavezništev na Kitajskem, v Afriki, Rusiji, Indiji, Arabskem svetu. Zdaj so gonilo razvoja, poslovne priložnosti, mi pa… Da ne začnem govoriti o meri vzdržnosti in razumnega delovanja družbene ureditve, ko bi se kapital v proizvodnji in trgovini krepil v razumnih mejah in družbi ter vsem, ki ga soustvarjajo, puščal, kar jim gre."