Tudi dva meseca po največji in najbolj odmevni prodaji kakega zvezdnika v zgodovini NBA, selitev Luke Dončića iz Dallasa v Los Angeles ostaja vroča tema ameriške javnosti. Še zlasti to velja za štirimilijonski Los Angeles in 1,2-milijonski Dallas, kjer se občutki o tej kupčiji seveda povsem razlikujejo. Medtem ko v ameriški filmski meki, ki je postala Lukovo novo prebivališče, navdušenje nad slovenskim košarkarjem raste iz dneva v dan in privablja na tekme vse več navijačev (nekateri poznavalci, kot je znani komentator Bill Simmons, njegovo priljubljenost že primerjajo s Kobejem Bryantom), v prejšnjem nesojenem drugem Ljubljančanovem domu sredi Teksasa še vedno ne morejo preboleti odhoda svojega najljubšega športnega junaka po Dirku Nowitzkem.
Nespametni direktor
Jeza navijačev Mavericksov se dva meseca po odhodu ni še prav nič polegla. Nasprotno, njihov bes se celo stopnjuje, saj je medtem postalo povsem jasno, kakšen udarec klubu so s to potezo zadali domišljavi glavni direktor kluba Nico Harrison in nič manj naduti novi lastniki. Harrison je na tiskovni konferenci, na kateri je sporočil svojo odločitev o prodaji Luke, ki da nekako ne prispeva dovolj, napovedal, da bodo s to zamenjavo hitreje prišli do želenega naslova prvaka. Ob tem je celo skušal duhovičiti, češ, zakaj sploh takšno zanimanje novinarjev za odhod Luke, ki mu ni zmogel nameniti ene same prijazne besede. Še več, o slovenskem košarkarju, ki je bil že vse od prihoda pred sedmimi leti njihov daleč najboljši košarkar, je v naslednjih dneh prek svojih kanalov širil informacije o Lukovi preveliki teži, lenobi in razvadah, ki naj bi škodile klubu, čeprav ga je Luka prejšnjo sezono kot najboljši strelec, podajalec in skakalec pripeljal vse do finala.
Medtem se je že izkazalo, kako zgrešene so bile direktorjeve ocene. O tem dovolj pove že bilanca Lakersov in Mavericksov po Lukovem prihodu oziroma odhodu. Klub iz Los Angelesa je do tega tedna v 17 tekmah z Lukom dosegel enajst zmag in šest porazov ter se prebil na četrto mesto v zahodni konferenci, Dončić pa je kljub ne prav prepričljivim prvim tekmam po več kot enomesečnem okrevanju ob poškodbi mečne mišice že postal najboljši igralec kluba s povprečjem 27 točk, osem skokov in osem podaj, kar je skoraj enako povprečje, kot ga je letos dosegal v Dallasu. Na drugi strani so Mavericksi po Lukovem odhodu do tega tedna dosegli le osem zmag in kar 14 porazov ter zdrsnili na enajsto mesto, ki ne vodi več v končnico lige. Še huje pa je, da so nerealni načrti Harrisona, ki se je odrekel najbolj nadarjenemu košarkarju sedanjosti v zameno za šest let starejšega in k poškodbam nagnjenega Anthonyja Davisa, praktično že padli v vodo.
Val poškodb
Davis se je namreč že na prvi tekmi po prihodu v Dallas poškodoval in je prvič spet zaigral šele ta teden. K poškodbi je posredno pripomoglo tudi vodstvo kluba, ki je po izbruhu protestov zaradi Lukove prodaje želelo utišati nezadovoljneže s čimprejšnjim nastopom Davisa, čeprav še ni dovolj pozdravil poškodbe. Kmalu zatem se je poškodoval še Kyrie Irving, kar tudi ni bilo povsem nepričakovano, saj je bil pri 35 letih zaradi Lukove odsotnosti predolgo preveč obremenjen. Kot zakleto sta zaradi poškodb sezono morala končati še Dante Exum in Olivier Maxence Prosper, še vedno pa na vrnitev čakata tudi Daniel Gafford in Dereck Lively, tako da je Dallas komaj zbral osem igralcev, kar je pogoj za igranje tekem v ligi NBA.
»Karma je res psica,« je kopico nesreč, ki so se zgrnile nad klub po grdem izgonu Dončića, komentiral neki navijač. »Nico pa je pasji sin (ang. son of a bitch),« je dodal drugi, saj so medtem pricurljale na dan še nekatere podrobnosti o njegovem zakulisnem početju. Zdaj je že jasno, da se je ideja o Lukovi prodaji porodila prav Harrisonu, ki si je po lanskem uspehu kluba začel domišljati, da je za to najbolj zaslužen kar sam s svojimi nakupi in prodajami. Poleg tega so mu kot fanatičnemu privržencu zdrave prehrane šle v nos Lukove ne najbolj zdrave prehranjevalne navade. Zaradi tega je kmalu po prihodu za direktorja Dallasa odpustil Caseyja Smitha, zadolženega za zdravje igralcev, kondicijskega trenerja Jeremyja Holsappla in maserja Caseyja Spanglerja, s katerimi se je Luka spoprijateljil in do njega niso bili tako strogi, kot si je želel Harrison. Nič kaj všeč mu ni bilo, da si je Luka potem sam plačeval kondicijskega trenerja Anžeta Mačka in nutricionista, ki ga je pripeljal iz Madrida. Luko je želel disciplinirati ali pa mu zagreniti življenje tudi tako, da se je znebil vseh košarkarjev, s katerimi se je najbolj povezal – Jalena Brunsona, Bobana Marjanovića, Josha Greena in Donneyja Finneyja - Smitha. Bil naj bi tudi glavna ovira, da pred dvema letoma niso podpisali pogodbe z Goranom Dragićem. »Odgnali so vse, ki sem jih imel rad,« je v začetku sezone potožil Luka.
Nekateri tudi namigujejo, da Harrison ni prav naklonjen tujcem in da si za glavni obraz svojega kluba ni želel Evropejca, o prodaji pa mu očitno ni bilo težko prepričati o košarki ne prav poučenih novih lastnikov kluba, ki so prihranili dobrih sto milijonov dolarjev, ker jim z Lukovim odhodom ni bilo treba ponuditi rekordnega zneska 345 milijonov za sklenitev nove petletne pogodbe. Tak znesek bi Dončiću pripadel zaradi vseh doslej osvojenih nagrad (novinec leta in član najboljših peterk lige) s prvim klubom, v Los Angelesu pa bo lahko sklenil največ štiriletno pogodbo za dobrih 200 milijonov.
Patrick Dumont, debelušni član lastniške družine Adelson, je medtem neprepričljivo zanikal željo po prihranku in zatrdil, da je takoj pripravljen plačati takšne supermaksimalne pogodbe kar trem košarkarjem, če mu jih pripeljejo. S tem je le znova dokazal svoje nepoznavanje, saj takšno pogodbo redkim izjemam z izpolnjenimi pogoji lahko izplača le njihov prvi klub.
Veselijo se snidenja
Navijači Dallasa, ki vse redkeje prihajajo na tekme, vodstvu svojega kluba ne odpustijo, da jih je prikrajšalo za užitke ob navijanju za Luko v modro-belem dresu. Mnogi napovedujejo, da prihodnje leto ne bodo več kupili sezonskih vstopnic, ki jih je nespametno vodstvo celo podražilo. Zamerijo jim tudi, da je navijačem na tribunah prepovedano izražanje nezadovoljstva z vzkliki in napisi »Odpustite Nica!«, saj jih varnostniki takoj pospremijo iz dvorane. Je pa tako skandiranje (tudi v kombinaciji z manj vljudno besedo na F) redno slišati na tekmah hokejskega in nogometnega moštva, pa tudi na drugih prireditvah v Dallasu. Se pa tudi uporniški navijači že veselijo tekme z Lakersi 9. aprila, ko se želijo precej dostojneje kot vodstvo kluba zahvaliti Luki za vse lepe trenutke, ki jim jih je prinesel s svojimi čarovnijami. Zdaj v njih uživajo navijači Lakersov, ki še vedno težko verjamejo, da so tako poceni in nepričakovano prišli do igralca takšnega kalibra. Vsaj v Los Angelesu lahko Harrison, ki se po prodaji najboljšega igralca sploh še ni upal pojaviti na svojem sedežu v prvih vrstah Dallasove dvorane, sliši kak prijazen (čeprav posmehljiv) vzklik »Hvala, Nico«.
