Tako rekoč vsak Slovenec je že imel opravka z obrtniki. Številni so bili z njihovim delom zadovoljni, nekateri pač ne. Splošno znano dejstvo je, da se obrtnikov drži sloves nezanesljivosti. Če rečejo, da pridejo ob neki uri, imate približno 25 odstotkov možnosti, da bodo res prišli. Če rečejo, da zanesljivo pridejo, ta možnost naraste na 50 odstotkov.
V tokratnem pravnem leksikonu lahko preberete nekaj več glede tega, kaj o obrtnikovih (podjemnikovih) pravicah in dolžnostih pravijo paragrafi.
Temeljno pravilo je, da je obrtnik dolžan opraviti delo po dogovoru in po pravilih posla. Opraviti ga mora v določenem času, če čas ni določen, pa v času, ki je razumno potreben za take posle.
Seveda ne sme zamujati. Če zamudi, pa velja, da ne odgovarja za zamudo, nastalo zato, ker mu niste pravočasno izročili materiala, ali zato, ker ste zahtevali spremembe, ali zato, ker mu niste izplačali dolžnega predujma, in sploh za zamudo, nastalo zaradi vašega ravnanja.
Če se z obrtnikom recimo dogovorite, da bo moral svoje delo končati točno 31. marca in da je rok bistvena sestavina pogodbe, obrtnik pa z dokončanjem posla tako zamuja, da je očitno, da ga ne bo pravočasno končal, lahko odstopite od pogodbe in zahtevate tudi povrnitev škode.
To pravico imate tudi tedaj, ko rok ni bistvena sestavina pogodbe, če zaradi take zamude očitno nimate več interesa za izpolnitev pogodbe.
Kdo opravi posel? Odgovor se skriva v pogodbi
Obrtnik posla ni dolžan opraviti osebno, ampak ga lahko zaupa tudi svojemu sodelavcu oziroma pomočniku. To ne velja le v primeru, če pogodba izrecno določa, da je posel dolžan opraviti prav on osebno. A tudi če posla ne opravi osebno, je naročniku zanj še naprej odgovoren.
Ob tem bi izpostavil zanimivost: obrtnikovi sodelavci oziroma njegovi pomočniki se lahko za svoje terjatve, ki jih imajo do obrtnika, tudi neposredno obrnejo na vas in od vas zahtevajo, da jim te terjatve izplačate iz vsote, ki jo v tistem trenutku dolgujete podjemniku, a le, če so pripoznane.
Kar zadeva odgovornost za napake, velja, da ste dolžni pregledati opravljeno delo, brž ko je to po običajnem teku stvari mogoče, in o ugotovljenih napakah obrtnika nemudoma obvestiti.
Če na obrtnikovo zahtevo, da pregledate in prevzamete opravljeno delo, brez utemeljenega razloga tega ne storite, se šteje, da je delo prevzeto.
Po pregledu in prevzemu opravljenega dela obrtnik ni več odgovoren za napake, ki jih je bilo mogoče opaziti pri običajnem pregledu, razen če je zanje vedel, vendar vam jih ni pokazal.
Če se pozneje pokaže kakšna napaka, ki je pri običajnem pregledu ni bilo mogoče odkriti (skrita napaka), se vseeno lahko sklicujete nanjo, pod pogojem, da obrtnika o njej čim prej obvestite, najpozneje v enem mesecu od takrat, ko je bila odkrita.
Po dveh letih od prevzema opravljenega posla pa se ne morete več sklicevati na napake.
Kar zadeva sodno uveljavljanje napake, velja, da tudi če ste obrtnika pravočasno obvestili o napakah opravljenega posla, po enem letu od tega obvestila ne morete več sodno uveljavljati svoje pravice.
