Brane Šalamon

Pred kratkim se je znova vnela razprava o zgodovinskem knežjem kamnu, na katerem so pred več stoletji ustoličevali slovanske, kasneje pa koroške kneze. Zgodovinarji so bili doslej enotnega mnenja, da gre za slovansko šego, nedavno pa so nekateri strokovnjaki iz avstrijske Koroške prišli do drugačne ugotovitve. "Knežji kamen ni slovanski pravni spomenik," je dejal referent za kulturo na avstrijskem Koroškem Haradl Dobernig, tamkajšnja arheologa Heimo Dolenz in Christian Baur pa sta celo prepričana, da je knežji kamen, ki je del rimskega stebra, postslovanski.

Knežji kamen ni prvič jabolko spora med Slovenijo in avstrijsko Koroško in za obe je sicer eden od simbolov državnosti oziroma dežele. Ko je Slovenija ob uvedbi evra sprejela odločitev, da bo knežji kamen na kovancu za dva centa, se je takratni deželni glavar avstrijske Koroške Jörg Haider odločil, da bo podobo knežjega kamna natisnil na vse uradne dokumente dežele avstrijske Koroške. In spor se je še razplamtel.

O kamnu vemo vse

"O knežjem kamnu kot predmetu vemo, da je spodnji del rimskodobnega stebra v jonskem stilu. Visok je 65cm in ima najširši premer 90cm. Taki stebri so bili v uporabi v rimskem mestu Virunu, ki je nekoč stalo severno od Celovca na Sveškem polju (umetno novoknjižno ime je Gosposvetsko polje). Kamen zelo verjetno izvira iz tamkajšnjih ruševin. Ko so ga uporabili kot knežji sedež, so ga obrnili naokoli. Nekdanja spodnja površina, na kateri je steber nekoč slonel, je danes zgornja stran. Na njej je vklesan koroški deželni grb. Ker je kamen razpočen, je utrjen z jekleno skobo. Na prostoru razpoke sta ob grbu izdolbeni dve vdolbini. Grb in vdolbini kaže že najstarejša upodobitev kamna iz leta 1612. Ni podatkov o tem, kdaj je bil grb vklesan, možno pa je, da se je to zgodilo v 14. stoletju. Koroški kronist Janez Vetrinjski v kroniki, ki jo je pisal od leta 1340 do 1343, navaja, da kamen stoji blizu cerkve svetega Petra. Gre za cerkev na Krnskem gradu na zahodnem robu Sveškega polja. To je približno 300 x 200 metrov veliko gradišče nepravilnih oblik z vidnim nasipom obzidja. Danes ga večinoma prekriva travnik, na jugozahodni rob pa se naslanja istoimenska vas. Na kamnu so tedaj leta 1335 in 1342 ustoličili nova koroška vojvoda, kar je Janez sam videl. Po zapisu vaškega izročila iz leta 1820 pa so kamen na Krnski grad prinesli s sredine nekega polja, približno 1000 korakov vzhodno. Ker stojita vas in gradišče tik nad Sveškim poljem, je omenjeno polje lahko samo Sveško. Od kod natančno so kamen tam vzeli, izročilo ni omenjalo. Prav tako ne, kdaj se je to zgodilo. Prepričanje, da je obred ustoličevanja karantanskih knezov povezan z opisanim kamnom od samega začetka in da je kamen ves čas stal na Krnskem gradu, temelji zgolj na domnevi, da se v tem pogledu obred ni prav nič spremenil. Torej od naselitve Slovanov na Koroškem najkasneje na začetku 7. stoletja dalje," nam je izčrpno razložil izredni profesor ddr. Andrej Pleterski, znanstveni svetnik na Inštitutu za arheologijo Znanstvenoraziskovalnega centra SAZU in velik poznavalec tega slovenskega simbola.

Kako se je pripetilo, da so knežji kamen selili po Koroškem?

"Knežjega kamna niti niso mnogo selili. Do leta 1862 je stal na Krnskem gradu. Ker je bil že razpokan, je grozilo, da bo razpadel in padel v jamo sosednjega peskokopa. Po prizadevanjih Zgodovinskega društva za Koroško so ga prepeljali v Celovec, kjer je do leta 1905 stal v Deželni hiši. Nato je bil stoletje v vhodni veži Koroškega deželnega muzeja in po politični intervenciji od leta 2006 ponovno v Deželni hiši. Zadnja selitev je bila odgovor na uvedbo slovenskega kovanca za 2 centa z likom Knežjega kamna. Od 2007 je njegov lik tudi na uradnih dokumentih in pisemskem papirju Dežele Koroške. Gre za tekmovanje ob populističnem vprašanju, čigav je kamen."

Pred časom ste zapisali: "Najbolj verjetno torej Knežji kamen ni bil povezan z obredom ustoličevanja že v zgodnjem srednjem veku, ampak so ga vanj prinesli šele v 14. stoletju. Prvotni kamen še danes stoji na Sveškem polju in se z njim ne kiti nihče." Torej je v bistvu pomembnejši drugi kamen?

"Tako je. Večina opisov ustoličevanja kot prostor tega dogajanja navaja Sveško polje. In edini opis oblike tega kamna z začetka 14. st. pove, da je v njem izklesan sedež. To se ujema s sedanjim zahodnim sedežem vojvodskega stola na Sveškem polju. Janez Vetrinjski izrecno navaja, da so pri obredu nepričakovano mnogo spremenili, vaško izročilo s Krnskega Gradu pa govori o prenosu kamna s Sveškega polja. Če temu prištejemo še zadrego oholih Habsburžanov, ki so jih nedavno premagali švicarski kmetje in so se morali sedaj na Koroškem ponižati kmetu do te mere, da se je obred sredi 14. stoletja zdel tujim gostom smešen in celo zasmehljiv, je tista razlaga, ki združi znane podatke in motive, naslednja. Tedaj so ločili starodavni del obreda od fevdalnega podeljevanja fevdov in ga prenesli na Krnski grad skupaj z razmeroma reprezentativnim kamnom, ki so ga vzeli iz virunskih ruševin. Prvotni knežji kamen pa je ostal brez stare funkcije na starem mestu. Zato v modernem času ni postal predmet politične propagande in medijske promocije. Pa vendar brez njega ne bi bilo karantanskih knezov."

Naš odnos do kamna

Če je knežji kamen eden od simbolov slovenske državnosti, kako bi se morali mi vesti do njega?

"Vprašanje je preprosto samo na videz. Pri odgovoru bom izhajal iz naslednjih predpostavk. Slovenska državnost v sodobnem pomenu temelji na dogajanjih v 19. in 20. stoletju. Najbolj viden znak te državnosti je obstoj Republike Slovenije (RS). Knežji kamen je stal na ozemlju, ki danes ni del RS. Če bi se ustavili v tej točki, bi lahko izpeljali logičen sklep, da Knežji kamen ni simbol slovenske državnosti, kar tako zavzeto zagotavljajo nekateri koroški politiki. Vendar moramo misel razvijati naprej. Prostor, ki ga naseljuje skupnost ljudi, ki se imajo danes za Slovence, je širši od meja RS in ga imenujemo slovenski kulturni prostor. Ta realno obstaja in ima danes tudi izven RS svojo pravno podlago. Knežji kamen je stal na robu tega prostora in mu zato pripada že geografsko. Vendar, ali mu pripada tudi vsebinsko, ali obstajajo povezave med nami in preteklostjo, ki jo pooseblja kamen? Slovani so bili v času priseljevanja v naše kraje organizirani po posameznih političnih skupnostih, ki jih lahko imenujemo župe. Obsegale so ozemlje skupine vasi, bile podobno organizirane in avtonomne. Stopnja povezanosti med njimi je bila majhna in ohlapna. Zemljepisne in gospodarske okoliščine so prispevale k združevanju žup v skupine, ki jih lahko imenujemo kneževine. Teritorialno so bile prav tako majhne. Vsaka župa je imela svoj obred ustoličevanja in karantanski knežji kamen s Sveškega polja je zgolj eden od mnogih, ki so nekoč obstajali. Njegov evropski fenomen je v tem, da se je obred ob njem tako dolgo ohranil v tako arhaični obliki. Avtonomnega preraščanja posameznih žup in kneževin v našem prostoru v veliko državno tvorbo kot na primer pri Čehih in Poljakih ni bilo, ker so ga preprečila frankovska osvajanja. Poznejša teritorialno velika Karantanija, ki je obsegala prostor med Donavo in Jadranom, je nastala kot administrativna novotvorba šele po vključevanju tega prostora v frankovsko državo od 8. stoletja dalje. Zaradi administrativnosti je bila kratkotrajna in sodobna slovenska državnost je morala mnogo stoletij pozneje začeti graditi na novo. Kamni ustoličevanja so bili ‚živi’ v skupnostih, kjer oblast ni bila privilegij, ampak častna dolžnost in predvsem odgovornost za obstoj skupnosti. Voditeljev ni izbirala množica vseh ljudi, ampak starešine, starci, ljudje z največ izkušnjami in najboljšo pametjo. Izbranec je moral biti najboljši po telesnih in razumskih sposobnostih. Vse odločitve, ki so jih sprejemali, so morale biti take, da niso škodile skupnosti in da so od njih imeli korist tudi pravnuki. Političnih strank tedaj ni bilo! Ni nepomembno, da obstajajo primeri, ko so moderne vaške srenje preteple prve agitatorje za uvedbo političnih strank. Vendar so bile opisane skupnosti majhne, danes moramo soroden način razmišljanja razširiti na celoto moderne slovenske skupnosti, v marsičem na celoto evropske in tudi svetovne skupnosti. Pravo vprašanje zato ni, kako naj se vedemo do knežjega kamna, ampak kako naj se vedemo do svoje države in drug do drugega."

Arheologi na avstrijskem Koroškem so sedaj "ugotovili", da zgodovinski knežji kamen ni slovanski pravni spomenik. Je to sedaj predmet razprave za politike ali arheologe?

"Gre za enega samega avstrijskega arheologa, ki pa ni zapisal rezultata svoje strokovne analize gradiva, ampak svojo domislico. To ni predmet razprave za politike, pa tudi v arheoloških vrstah je ta praktično že končana. Miru na Koroškem pa to vseeno ne bo prineslo. Ker ga še nič ni. Ker, kot je rekel eden naših koroških rojakov, tam ne rastejo banane in ne toleranca. In žal tudi drugod ni mnogo bolje."