V uredništvu Nedeljskega dnevnika vsako leto izberemo več osebnosti leta. Menimo namreč, da je več takih ljudi, ki so posebej zaznamovali naš čas in na katere je vredno opozoriti. Odločili smo se za število osem, čeravno jih je najbrž še veliko več. Na spletu danes objavljamo še osmi, naš zadnji izborm vseh osem osebnosti leta pa so bile tudi objavljene v novoletni tiskani izdaji Nedeljskega dnevnika.
»To je bilo nekaj neponovljivega, nekaj, kar se zgodi enkrat v življenju. Česa takega ne bomo doživeli nikoli več,« nam je poleti leta 2000 razlagal znanec le nekaj dni po vrnitvi iz Amsterdama, kjer je bil del dotlej največjega »romanja« slovenskih športnih navijačev v tujino. In pri tem meril na to, da je bil eden izmed približno 10.000 Slovencev, ki so si na evropskem prvenstvu, takrat sta ga gostili Belgija in Nizozemska, v živo ogledal srečanje med Slovenijo in Španijo. Ter bil tudi udeleženec vseh dogodkov pred tekmo in po njej, vključno s koncertom Petra Lovšina, Zorana Predina in Vlada Kreslina, ki ga je nepozabni trio odigral na trgu Dam.
A se je motil. In bil poleti 2024, ko smo, tako kot po večini pomembnih tekem slovenske nogometne reprezentance v vseh 24 letih vmes, znova premlevali dogodke ter bili pametnejši od vseh selektorjev in trenerjev tega sveta, v napovedih neponovljivosti previdnejši. A hkrati večji optimist. Bilo je po tekmi evropskega prvenstva v Münchnu, kjer je Slovenija igrala dvoboj proti Srbiji in kamor je potovalo še dvakrat več slovenskih navijačev kot v »neponovljivi« Amsterdam. Po nekaterih poročilih jih je bilo celo več kot 20.000, pri čemer vsi niti niso mogli na stadion, ker je zmanjkalo vstopnic. In znanec? »Ta reprezentanca ima toliko potenciala, da nas bo v prihodnjih letih zagotovo še razvajala s podobnimi uspehi. In tudi navijači bomo tam, v tolikšnem ali še večjem številu,« je razlagal vzneseno.
No, glavna težava morda niti ne bodo (ne)uspehi reprezentance, vse je namreč odvisno tudi od geografske lege velikega tekmovanja. Medtem ko je Nemčija, zlasti njen južni del, izredno lahko dostopen po cesti in železnici, je povsem drugače, ko govorimo o ZDA, Kanadi in Mehiki, ki bodo leta 2026 gostile svetovno prvenstvo, Veliki Britaniji, kjer bo evropsko prvenstvo 2028, Savdski Arabiji, ki bo gostiteljica SP 2030 ... Evropsko prvenstvo 2024 je bilo s tega vidika morda res nekaj, česar ne bomo doživeli nikdar več, pri tem pa si slovenski navijači pohvale zaslužijo tudi zaradi izjemno glasnega in športnega navijanja, dejstva, da niso bili udeleženi v niti enem večjem incidentu, ki jih v Nemčiji sicer ni manjkalo, ter zato, ker so množično obiskali vse tekme, saj se jih je za petmestno število poleg v Münchnu zbralo še v Stuttgartu, Kölnu in Frankfurtu.
Jasno, osnovni pogoj, da se je kaj takega sploh lahko zgodilo, so izpolnili slovenski nogometaši. Najprej z uvrstitvijo na euro, nato pa s sijajnimi igrami na njem, saj so prvič v zgodovini na velikem tekmovanju napredovali iz skupine (po neodločenih izidih z Dansko, 1:1, Srbijo, 1:1, in Anglijo, 0:0) ter bili tudi v osmini finala po rednem delu in podaljških poravnani s Portugalsko z velikim Cristianom Ronaldom na čelu, proti kateri so izgubili šele po enajstmetrovkah. »Zares ogromno je bilo na tem evropskem prvenstvu pozitivnih stvari. Izpostavil bi, da na nobeni tekmi nismo izgubili, ne po rednem delu ne po podaljšku! To je morda največji kapital, predvsem pa to velja za zadnji dve srečanji, ko sta nam nasproti stala velikana Anglija in Portugalska ter smo z obema igrali neodločeno. Tudi vse drugo, kar je spremljalo to evropsko prvenstvo, mislim predvsem na navijače in izjemno vzdušje, je zelo pomembno za slovenski nogomet, ki je spet dobil kult reprezentance,« je črto pod vse skupaj za bralce Nedeljskega po prvenstvu povlekel nekdanji reprezentant Sašo Udovič.
No, ko v pozitivni luči že omenjamo nogomet, pa je seveda treba omeniti tudi dosežke klubskega. Lani se je namreč prvič v zgodovini zgodilo, da sta se v isti sezoni kar sva slovenska kluba uvrstila v skupinski del katerega izmed evropskih tekmovanj. V konferenčni ligi sta tako jeseni sodelovala Olimpija in Celje ter se oba uvrstila celo v izločilni del tekmovanja.
