Med mladimi se kot virus prek popularne aplikacije tiktok in drugih družbenih omrežij širijo različni izzivi, ki se stopnjujejo v neke vrste tekmovanj, v smislu, kdo si upa več. Nevarni izzivi so dobili zagon v času šolanja na daljavo. Priljubljeni so bili čezmerno pitje alkohola, stresanje glave do izgube zavesti, lepljenje las in kože, lizanje straniščnih školjk … Pred kratkim pa se je spet pojavil nov izziv, ki spodbuja mlade uporabnike k zaužitju čim večjih količin paracetamola.
Lekarniška zbornica Slovenije je skupaj z ministrstvom za zdravje in javno agencijo za zdravila in medicinske pripomočke že opozorila na nevarni trend na družbenem omrežju tiktok. Izziv spodbuja čezmerno rabo zdravil s paracetamolom, kar lahko privede do resnih zdravstvenih zapletov. O množičnih pojavih zastrupitev s paracetamolom pri najstnikih v zadnjem času poročajo v Franciji, Belgiji, na Nizozemskem in v Švici. V ZDA je na začetku leta zaradi prevelikega odmerka umrl enajstletni otrok. Paracetamol je sicer eno najpogosteje uporabljanih zdravil proti bolečinam in povišani telesni temperaturi, ki je v Sloveniji na voljo tudi brez recepta pod lastniškimi (tovarniškimi) imeni calpol, daleron, lekadol, panadol ter tudi v nekaterih kombiniranih zdravilih za lajšanje bolečin in simptomov prehlada. Ob upoštevanju priporočenega odmerjanja ter opozoril in previdnostnih ukrepov je paracetamol razmeroma varno zdravilo, večje količine so škodljive za zdravje, prevelika količina pa je celo smrtonosna.
Tvegana vedenja v mladosti
Zakaj torej mladi sledijo tem nevarnim izzivom, je vprašanje, ki smo ga naslovili na dr. Andrejo Mikuž, psihologinjo in klinično psihologinjo, vodjo Centra za duševno zdravje otrok in mladostnikov v ZD Ljubljana, enota Vič - Rudnik. Ali mladi na tak način izražajo svojo stisko ali gre zgolj za mladostniško tekmovalnost v smislu postavljanja z različnimi dosežki.
»Mladostništvo je obdobje, ko je verjetnost tveganih vedenj največja. Razlogov za to je več. Deloma je to posledica razvojnih značilnosti, v primerjavi z otroki in odraslimi doživljajo mladostniki več zadovoljstva in pozitivnega vznemirjenja ob preizkušanju novega. Pozitivno vznemirjenje in občutek samopotrditve se še okrepi, ko pri premagovanju izzivov, ki jih prinašata odraščanje in osamosvajanje, sodelujejo z vrstniki. Biti viden in prepoznan v vrstniški skupini je ena najpomembnejših razvojnih nalog mladostništva,« pojasnjuje dr. Mikuževa.
Mladi se v tem času oddaljujejo od svoje primarne družine in razvijajo svojo identiteto in osebnost, postajajo samostojni mladi odrasli s svojimi prepričanji, vrednotami in cilji, ki niso povsem enaki tistim, ki jih imajo njihovi bližnji odrasli. Pomemben model zanje so vrstniki, ki jih doživljajo kot uspešne. Tveganja prinaša kombinacija želje pripadati in se dokazati s prav tako običajno značilnostjo mladostnikov – manjšo premišljenostjo in večjo impulzivnostjo.
V različnih okoljih svetovnega spleta in aplikacij, kot je tiktok, mladostnike ogrožajo nerealne podobe tistih, po katerih se mladostnik ali mladostnica zgleduje, in zaupanje neresničnim informacijam. Posebno ranljivi so po mnenju sogovornice otroci in mladostniki, ki se ne doživljajo kot dovolj vredne in uspešne, ki nimajo bližnjih, toplih in trdnih odnosov z zanesljivimi odraslimi in ki niso del podporne skupine vrstnikov. Ko to prepoznajo različni algoritmi, je lahko mladostnik, ki veliko časa preživlja na spletu, izpostavljen izjemno agresivnemu bombardiranju z vsebinami, ki spodbujajo tvegana vedenja. Hkrati dobi lažen občutek pripadnosti širši skupnosti ter lažen vtis občudovanja in samopotrjevanja, ki ga v svojem resničnem socialnem okolju ni deležen.
V omenjenem centru izkušenj z mladostniki, ki bi jih k nam napotili po sodelovanju v tiktok izzivih, še nimajo, a so tvegana vedenja vsakodnevna tema, s katero se ukvarjajo v njihovih ambulantah.
Kritično razmišljanje
Na vprašanje, kaj lahko naredijo starši v smislu preprečevanja tovrstnih praks, ki so, kot kaže, danes že vsakdanje in se vsakič ponavljajo nove in morda še hujše, dr. Andreja Mikuž odgovarja, da je najučinkovitejša preventiva kritično razmišljanje. A to bo mladostnik težko razvil, če nima sogovornika, s katerim ima priložnost učenja.
»Kritično razmišljanje in premišljeno sprejemanje odločitev se zdi vse manj priljubljeno tudi med odraslimi. Eno bistvenih priporočil je, da mladostnikom ne grozimo s kaznimi in prepovedmi, ampak se z njimi spoštljivo pogovarjamo o vsebinah, s katerimi se ukvarjajo. Tu k zorenju otrok pomembno prispevamo prav vsi – trenerji, učitelji, šolski knjižničarji, zdravniki, medicinske sestre, svetovalni delavci, šolski hišnik, sosedi, taborniki in skavti, starši in starši sošolcev. Vsak od nas v stiku z mladim človekom prispeva k temu, ali nas bodo dojemali kot koristne sogovornike ali kot pametujoče nevedneže, s katerimi se ne splača pogovarjati.«
Izredno pomembna pri preprečevanju tveganih vedenj in potencialnih hudih posledic je tudi medvrstniška podpora. Konec koncev tudi prispevki na tiktoku, ki promovirajo drugačna vedenja. Bistveno pa je, da ima mladostnik možnost samopotrjevanja v smiselnih dejavnostih, v katerih je uspešen in ki mu prinašajo zadovoljstvo. Na primer šport, ustvarjanje, delovanje v skupnosti, druženje. Vse, kar jim prinaša zadovoljstvo in preprečuje nastanek težjih stisk, ki bi jih skušali uravnavati in premagovati s tveganimi vedenji.
