Vlada, delodajalci in sindikati so v spoštljivem dialogu, a s stisnjenimi zobmi podpisali dogovor o pokojninski reformi, nihče namreč z izkupičkom ni bil povsem zadovoljen. Jasno je že, da ne bo šlo za obsežno reformo z drastičnimi posegi v pokojninski sistem, zato se je je že prijelo ime mini pokojninska reforma. Zaposleni bodo še naprej za pokojninsko in invalidsko zavarovanje prispevali 15,5 odstotka svojih plač. Poskus, da bi poslej v pokojninsko blagajno enako prispevali tudi delodajalci, je propadel. Tako tudi delodajalci, ki so v pogajanjih bržkone tako dosegli največjo zmago, ohranjajo njihov prispevek pri 8,85 odstotka posamezne plače. Glavna ugotovitev reforme je, da bomo delali dlje, a načeloma za boljšo pokojnino, in za zdaj še velja prepričanje, da bo reforma prinesla višjo in pravičnejšo odmero pokojnin. Največje presenečenje reforme je novi bonbonček: stalni zimski dodatek.
Polna delovna doba še naprej 40 let
Za polno pokojninsko dobo bo še vedno treba delati 40 let, se bo pa postopno poviševala zahtevana upokojitvena starost. Danes ta za 40 let dela znaša 60 let, ob popolni uveljavitvi reforme leta 2035 bi se dvignila na 62 let za tiste s 40 leti dela in na 67 let za tiste, ki so skupaj zbrali vsaj 15 let delovne dobe. Najslabše jo bodo torej v prihodnje odnesli tisti, ki so se zaposlili pred 22. letom starosti, saj bodo morali za izpolnitev upokojitvenih pogojev delati več kot 40 let.
Otroci in služenje vojaškega roka
Še vedno bi ženskam ugodnosti za zgodnejše upokojevanje prinesli otroci, starostna meja bi se jim za vsakega rojenega ali posvojenega otroka nekoliko znižala. Ta pravica pa jim ne bi pripadala, če je pretežni del starševskega nadomestila prejemal oče. Moškim in ženskam bi se starostna meja znižala tudi zaradi služenja obveznega vojaškega roka. Zakaj bi to ugodnost imele tudi ženske? Ker so bile nekdaj na obvezno služenje vojaškega roka napotene tudi vse ženske, ki so študirale splošno ljudsko obrambo in družbeno samozaščito – današnje obramboslovje. Lahko pa se bodo sveži upokojenci odločili tudi drugače in kljub starševstvu in vojaški obveznosti vseeno oddelali polno delovno dobo – starševstvo in služenje vojaškega roka bi se jim poznala kot dodatek pri pokojnini.
Bodo pokojnine res višje?
Trenutno se za izračun pokojnine upoštevajo plače 24 najugodnejših zaporednih let, po reformi pa bi upoštevali plače vseh 40 let, pri čemer bi pet najslabših let (ne nujno zaporednih) izločili. Večji zajem let pomeni, da v izračun pridejo tudi slabša začetna leta, ko je delavec na trg dela šele vstopal, največkrat z nizko začetno plačo, vsa vmesna krizna leta in tudi zadnje obdobje zaposlitve, ko morda delavec ni več stremel zgolj za plačo. Zagotovo bi vsak bodoči upokojenec iz svojega delovnega obdobja rad izločil več kot pet »slabih« let. Od povprečne plače celotnega delovnega obdobja se bo nato po odmernem odstotku izračunala pokojnina. Odmerni odstotek za izračun pokojninske osnove za 40 let pokojninske dobe bi se z zdajšnjih 63,5 odstotka od leta 2028 postopno zviševal in leta 2035 dosegel 70 odstotkov. Kot rečeno, to ni zagotovilo, da bodo upokojenci imeli višje pokojnine, saj bodo imeli na drugi strani zaradi širšega zajema plač večinoma nižje pokojninske osnove. V idealnih primerih pa bi bilo takole: denimo, da smo stari 65 let, imamo 40 let delovne dobe in izračunano povprečno mesečno bruto plačo 1500 evrov. Če se upokojimo pred reformo, bomo prejemali 953 evrov pokojnine, če bi se ob enakih pogojih upokojili po popolnoma uveljavljeni reformi leta 2035, bi ob enaki povprečni plači dobili 1050 evrov pokojnine.
Usklajevanje pokojnin
To vprašanje je bilo eden trših orehov pogajanj. Upokojenci bi si želeli, da bi se pokojnine bolj usklajevale s plačami kot z inflacijo, saj po izkušnjah plače rastejo hitreje kot inflacija. Reformni dokumenti predlagajo, da bi se med letoma 2026 in 2030 pokojnine usklajevale pol-pol, polovico glede na rast povprečne bruto plače in polovico glede na rast cen življenjskih potrebščin. Od leta 2031 bi delež rasti plač upoštevali vse manj, delež rasti cen življenjskih potrebščin pa vse bolj, dokler leta 2040 deleža rasti plač ne bi upoštevali v 20 odstotkih, deleža rasti cen življenjskih potrebščin pa v 80 odstotkih.
Kaj če bomo delali dlje kot 40 let?
Potem lahko pričakujemo nekoliko višjo pokojnino. Za vsakih šest mesecev podaljšanega dela bi se odmerni odstotek dvignil za 1,5 odstotka. Za polnih 41 let dobe bi torej od leta 2035 znašal 73 odstotkov, za 43 let pa 79 odstotkov.
Dodatki
Reforma bi uzakonila že uveljavljeni letni dodatek. V letu 2026 bi ga prejemniki pokojnine prejeli v višini od 160 do 710 evrov, odvisno od višine njihove pokojnine. V zadnjem hipu se je v reformi kot novost oziroma bonbonček pojavil še zimski dodatek. Prvič bi bil izplačan že letos in bi znašal 150 evrov, nato pa bi se vsako naslednje leto nekoliko povišal. To je ena redkih sprememb pokojninske reforme, ki jo bodo občutili tudi že dosedanji prejemniki pokojnin.
Invalidske pokojnine
Od 1. januarja 2026 bi se najnižja oziroma zagotovljena invalidska pokojnina zvišala z 41 na 50 odstotkov najnižje pokojninske osnove. Ukrep bi veljal tudi za že obstoječe invalidske upokojence, vplival pa bi tudi na kmete, zavarovane za ožji obseg pravic.
Kdaj začne reforma veljati?
Reforma še ni sprejeta, ta trenutek so predlogi v javni obravnavi, njena določila se lahko še spremenijo, na koncu jo bodo morali potrditi še poslanci. Po načrtih bi nekatere določbe začele veljati že letošnjega novembra, ko bodo upokojenci ob pokojnini prejeli zimski dodatek, glavne spremembe, vezane na upokojevanje, pa se obetajo čez tri leta. Prvič bi jih občutili državljani, ki se bodo upokojevali leta 2028, v polnosti pa bo spremembe občutila generacija, ki bi se upokojevala leta 2035.
Zakaj so dogovor podpisali s stisnjenimi zobmi?
Sindikati so si zelo prizadevali, da bi v pokojninsko blagajno več prispevali delodajalci in bi se njihovi prispevki izenačili s tistimi, ki jih plačujejo zaposleni. To se na koncu ni uresničilo, zato nekateri sindikati dogovora niso podpisali. Vlada si je želela, da bi s tem dogovorom zaprli tudi razpravo o znižanju in odlogu začetka plačevanja prispevka za dolgotrajno oskrbo, h kateri so pozivali delodajalci. Pri tem vlada ni bila uspešna. Upokojenci bi si po drugi strani želeli, da bi se pokojnine usklajevale s plačami, a je na koncu prevladalo usklajevanje z inflacijo.
Zakaj je reforma sploh potrebna?
Pokojninska reforma je nujna, ker se družba stara, ker vse manj zaposlenih vplačuje prispevke za vse več upokojenih. Sistem se ne vzdržuje več sam, država bo letos iz osnovnega proračuna za pokojnine založila približno 1,4 milijarde evrov. Če sta leta 1991 za enega upokojenca delala dva zaposlena, je lani zanj delal le še en zaposleni in pol. Pokojninska reforma je potrebna tudi zato, da bodo upokojenci imeli primerne pokojnine, mladi pa zaupanje v sistem, da bodo pokojnino nekoč dočakali. Nenazadnje smo reformo obljubili Evropski uniji in je pogoj, da bo Slovenija lahko izpeljala načrt za okrevanje in odpornost ter zanj pridobila evropska sredstva. Zaradi zamika sprejemanja reforme bodo z zamikom prispela tudi evropska sredstva. N
