Pred štirimi leti so v prvi akciji ljubiteljske znanosti za pridobivanje podatkov o opažanjih progastega goža prejeli 20 odzivov, med katerimi so bili v petih primerih plazilci vrste progasti gož. Letošnji odziv je bil še večji, saj so prejeli več kot 50 opažanj različnih vrst kač iz vse Slovenije, med njimi pa je bilo prav tako pet opažanj progastega goža, zabeleženih v Slovenski Istri. S tega območja Nature 2000 je večina novih podatkov o progastih gožih z novih lokacij v primerjavi s prvo akcijo iz leta 2020. Velik odziv na akcijo kaže, da ljudje radi opazujemo naravo in njene prebivalce ter spoštujemo njihov življenjski prostor.

Dober plezalec in plavalec

»Progasti gož je velik, a plašen plazilec, zato smo za pomoč pri opažanjih prosili prebivalce in obiskovalce Slovenske Istre. Že pred štirimi leti nas je pozitivno presenetil veliki odziv, saj do takrat nismo imeli veliko podatkov o njegovem pojavljanju. Letošnji odziv je bil še večji in med vsemi fotografijami in video posnetki smo določili pet progastih gožev v Sloveniji,« je povedala Alenka Žunič Kosi, raziskovalka na Nacionalnem inštitutu za biologijo, ki sodeluje v akciji in poudarila, da akcije ljubiteljske znanosti prispevajo k boljšemu poznavanju in spoštovanju teh živali med ljudmi.

V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, od tega je 11 vrst kač. Vsi plazilci sodijo med zavarovane vrste. Med njimi je eden tistih z rdečega seznama ogroženih vrst tudi progasti gož.

Progasti gož je največja nestrupena kača, ki živi na območju Slovenije. Je tudi dober plezalec in plavalec. Zanj je tudi značilno, da je relativno počasen. Za ljudi je koristen, ker na naraven način pomaga uravnavati populacijo škodljivcev in pomaga pri zatiranju malih glodalcev (voluharic, miši), mlajši progasti goži pa plenijo tudi žuželke. Lahko si ga le želimo za soseda, saj je nestrupen in koristen prebivalec naših vrtov. Je izjemno plašen, zato ga ljudje le redko opazimo. V Sloveniji živi 22 vrst plazilcev, od tega je 11 vrst kač. Vsi plazilci sodijo med zavarovane vrste. Med njimi je eden tistih z rdečega seznama ogroženih vrst tudi progasti gož.

Akcija poteka v LIFE integriranem projektu za okrepljeno upravljanje Nature 2000 v Sloveniji, organizirata jo partnerja Nacionalni inštitut za biologijo in Zavod Štirna ob sodelovanju Kmetijsko gozdarskega zavoda Nova Gorica in ostalih projektnih partnerjev.

Kako prepoznati progastega goža

Progastega goža prepoznamo po štirih temnih vzdolžnih progah na sivem ali svetlo rjavkastem hrbtnem delu telesa ter po stranski temni progi za očmi. Mladiči so drugače obarvani – prepoznamo jih po vzorcu temnih, pogosto črno obrobljenih širokih lis na hrbtni in bočni strani telesa. Samice progastega goža lahko v dolžino merijo tudi do 260 centimetrov, samci pa so nekoliko manjši in zrastejo do 160 centimetrov. To pa je tudi razlog, da je njegovo gibanje počasno. Kače iz družine gožev so sicer prisotne po vsej Sloveniji. Poznane so tudi kot koristni sosedi naših vrtov, saj se prehranjujejo z malimi glodavci, kot so miši in voluharji. 

Priporočamo