»Živimo v posebnem času, ki od nas terja velike podvige in preboje. Obetajo se nam ogromne geostrateške in druge grožnje, a tudi priložnosti, če jih bomo pravočasno prepoznali. Evropa je v začetku 90. let ustvarjala 35 odstotkov svetovnega BDP, zdaj le 15 odstotkov, in ta delež še pada. Med 44 ključnimi gospodarskimi panogami ima Kitajska vodilni položaj v 37 panogah in ima od pet do sedem let naskoka pred drugimi. V preostalih sedmih panogah prednjačijo ZDA, Evropa pa zaostaja. Tudi Slovenija, saj je pred 35 leti imela BDP, ki je bil nižji od povprečja EU, in ga ima še vedno, čeprav EU ni več svetovna velesila. Torej smo sestavni del problema in ne rešitve,« je minuli teden v Portorožu udeležence Managerskega kongresa nagovoril dr. Iztok Seljak, predsednik Združenja Manager.

Bliža se cunami

»EU in Slovenija smo v coni udobja in se kontraproduktivno, samomorilsko sončimo na plaži in lovimo zadnje žarke zahajajočega sonca na Zahodu, pogled na Vzhod pa kaže velik cunami, ki se nam bliža. Treba bi bilo začeti teči in plezati na varno tri do štiri tisoč metrov visoko, ker bo vse drugo uničeno. To se bo zgodilo bistveno hitreje, kot si kdo predstavlja. EU in Slovenija sta videti v slabi kondiciji, zato je zadnji čas, da sprejmemo radikalne ukrepe in začnemo plezati skupaj in v navezi, sicer prihodnost ne bo dobra,« je na nič kaj svetle čase, ki se obetajo nam, Evropi in svetu, opozoril Seljak, ki ga skrbi tudi nazadovanje Slovenije na svetovni lestvici konkurenčnosti. Na tej lestvici, ki jo vsako leto pripravlja švicarski inštitut IMD, je letos Slovenija podobno kot mnoge druge članice EU zdrsnila (za štiri mesta) in se med 67 zajetimi državami uvrstila na 46. mesto.

»To so podatki, ki zahtevajo resno ukrepanje, dogaja pa se nič. Evropski sistem demokracije, sistem socialnih pravic sloni na naši gospodarski konkurenčnosti, učinkovitosti in dodani vrednosti. Iz tega lahko financiramo te sisteme. Če pade naše gospodarstvo, bo padel cel sistem evropskih vrednot,« je poudaril Seljak, ki računa na aktivnejšo vlogo menedžerjev. »V Združenju Manager se zavedamo, da imamo težave tudi pri menedžerjih in poslovnih voditeljih. Priznali smo si, da imamo premalo samozavesti, da smo neambiciozni in da ne sodelujemo med seboj. Postavljati si moramo ambiciozne cilje, sprejemati odgovorne odločitve v dobro vseh in pri tem sodelovati ter se spoštovati med seboj. Najbolj samozavestni in ambiciozni med nami to že serijsko odgovorno počnemo in nas bo vsak dan več, kar je edina mogoča pot do blaginje v Sloveniji. Iz cone udobja je treba stopiti že zdaj, sicer ne bo več časa,« je še pozval stanovske kolege.

Petra Juvančič, izvršna direktorica Združenja Manager, je med glavnimi izzivi Slovenije izpostavila tri področja: »Osredotočiti bi se morali na tri ključne točke, ki jih lahko poimenujemo 3D-prioritete: debirokratizacija, davčna reforma in demografska politika. Slovenija je na področju konkurenčnosti preveč oddaljena od nekoč želenega 20. mesta, zato so za nadaljnje zagotavljanje družbene blaginje nujno potrebne strukturne reforme, pa tudi zagotovitev stabilnega, predvidljivega in konkurenčnega poslovnega okolja, ki bo omogočalo razvoj in ustvarjanje.«

EU kot muzej

Precej podobne, a ne najbolj konkretne cilje je omenjal tudi minister za gospodarstvo, turizem in šport Matjaž Han. »Gospodarsko politiko moramo premisliti na ravni cele EU. Moramo biti bistveno bolj ambiciozni, samozavestni in usmerjeni v prihodnost. Potrebujemo več vlaganj v razvoj in inovacije ter manj birokratske regulacije. EU ne sme postati le muzej na prostem, temveč mora ostati gospodarska velesila, ki narekuje tempo svetovnemu gospodarstvu,« je dejal Han, ki je bolj optimističen kot predstavniki gospodarstva. Po njegovih besedah so namreč gospodarski kazalniki trenutno dobri, Slovenija pa zaradi geostrateških groženj ni v takšni nevarnosti kot nekatere druge države. »Tudi zato, ker ima odlične gospodarstvenike,« je udeležencem popihal na dušo izkušeni politik, a v isti sapi opozoril na naše težave zaradi staranja prebivalstva, podnebnih sprememb in geopolitičnih razmer. Zatrdil pa je, da se na ministrstvu zavedajo gospodarskih težav v Nemčiji, ki je največja slovenska gospodarska partnerica, zato spremljajo razmere in pripravljajo odzive.

Na kongresu so kot vsako leto izbrali tudi managerja leta. Laskavi naslov je letos prejel Marko Lukić, direktor in lastnik leta 1993 ustanovljene družbe Lumar, ki se lahko pohvali z izjemno rastjo. Dodana vrednost na zaposlenega je leta 2019 znašala 52.000 evrov, lani že dobrih 80.000 evrov, prihodki pa so v tem času zrasli z 19 milijonov evrov na 30 milijonov evrov. Čisti poslovni dobiček se je povečali za več kot trikrat, z 820.000 evrov na 2,7 milijona evrov. Lukić, nekdanji vrhunski plezalec, ki se je kot prvi Slovenec v enem samem dnevu povzpel na vrh znamenitega ameriškega monolita El Capitano, se tudi v podjetništvu ne boji najtežjih poti. »Bil je prvi v Sloveniji, ki je videl potencial v kombinaciji vrhunske arhitekture in sonaravne gradnje, in tako je Lumar pod njegovim vodenjem postavljal trende visokokakovostnih, tehnološko naprednih in trajnostnih lesenih objektov za odlično bivalno ugodje. Te trende in smernice postavlja še naprej tako v Sloveniji kot tujini, kar dokazujejo številni prejeti certifikati in nagrade,« je komisija zapisala v obrazložitvi nagrade.

Pomen počitka

Letošnji nagrajenec je leta 2014 znova odkupil podjetje, ki ga je njegov oče, ustanovitelj družinskega podjetja Lumar, že prodal investicijskemu skladu, ki pa ga je bolj kot razvoj zanimal le donos. Odkar je Lumar spet družinsko podjetje, so se lotili inovativnih tehnologij in trajnostnih rešitev, ki so vplivale na trende okolju prijazne montažne gradnje. Po mnenju komisije je cilj podjetja zagotoviti transparentno in etično poslovanje, obenem pa rast in napredovanje vseh zaposlenih. »Med drugim z zavedanjem, da stari slovenski rek, kako je treba trdo delati in biti priden, ne drži več. Drži pa, kar zagovarjajo v Lumarju, da nam uspe narediti prave stvari samo, če poskrbimo za pravo mero počitka,« je bilo slišati v obrazložitvi nagrade. Po mnenju Lukića namreč pravih rezultatov, produktivnosti in inovativnosti ne more biti brez harmonije med prizadevnim delom, počitkom, motivacijo in hobiji.