Bila je avgustovska noč leta 2002, na Primorskem so na mejnem prehodu v Rožni Dolini avtomobile še ustavljali cariniki, ko so dobrih 200 metrov stran v eni od stanovanjskih hiš in na bližnjem dvorišču odjeknili streli. Tako obsežnega streljanja tedanji novogoriški policisti še niso doživeli, naboji so leteli daleč naokrog, celo v spalnice in stene sosednjih hiš. A čeprav je od tedaj minilo že skoraj četrt stoletja, streljanje še ni dobilo epiloga. Šempetrc Luka Furlan, eden od soudeleženih pri obračunu med dvema tolpama, je namreč pobegnil čez mejo in se v tujini pred roko pravice uspešno skrival več kot 20 let. Prijeli so ga lanskega februarja v Peruju.
Nočna drama naj bi bila spopad med dvema tolpama – ljubljansko in novogoriško, posredi naj bi bili stari neporavnani računi. Novogoriški policisti so hitro prijeli peterico udeležencev – v Podnanosu so ustavili avtomobil, v katerem se je nazaj v Ljubljano vračala ljubljanska »nočna« odprava, v njem so bili trije osumljeni. Nato je prijela še dva Novogoričana, eden od njiju je bil Luka Furlan. Četverico – tri Ljubljančane in Luko Furlana – so kazensko ovadili zaradi poskusa umora, povzročitve splošne nevarnosti ter nedovoljene proizvodnje in prometa z orožjem.
A Furlan je še pred vložitvijo obtožnice izginil neznano kam – za tako dolgo, da sta zadnja dva očitka zastarala, zato četverico sodišče trenutno preganja le še zaradi poskusa umora. Ker v dolgih dveh desetletjih Furlana kljub mednarodni tiralici niso mogli izslediti, se tudi sojenje ostali trojici še ni začelo.
Svoboda se je končala na italijanski ambasadi
Medtem ko sta doma nad Furlanom viseli dve obtožbi poskusa umora (še eno si je prislužil nekoliko kasneje, ko naj bi pred novogoriškim lokalom prav tako streljal na eno od žrtev), je med drugim živel v Peruju. Novinarjem je med čakanjem na sojenje zaupal, da je tam s partnerico odprl gostinski lokal in se izučil za kuharja ter se specializiral za ribje jedi. Ker ima tudi italijansko državljanstvo, je večkrat na leto šel na italijansko ambasado v Peruju, kjer je urejal dokumente za svojo hčer, ambasado pa je tudi večkrat zaprosil za pomoč, vse dokler tam lanskega februarja niso ugotovili, da ga slovenska roka pravice že več let išče tudi s pomočjo mednarodne tiralice. Po tistem ga je v Limi prijela perujska policija in ga po več mesecih dogovarjanj za božič izročila Sloveniji. Ko so ga po več kot 20 letih bežanja minuli teden končno privedli pred sodnika, odgovornosti za poskus umora treh Ljubljančanov ni priznal.
Furlan še zdaleč ni edini slovenski pobegli obtoženec – obtoženci bežijo zaradi najrazličnejših kaznivih dejanj. V beg jih poženejo očitki o goljufijah, spolnih napadih, zlorabi prostitucije, umorih, preprodaji drog ... Trenutno je na seznamu slovenske policije 16 oseb, ki jih iščejo zaradi kaznivih dejanj ali so neznano kam pobegnile iz zaporov. V zadnjih desetih letih se je tudi na mednarodni Interpolovi strani iskanih ljudi znašlo najmanj deset pobeglih, ki so jih doma zaman čakali na sodiščih. Eden bolj znanih ubežnikov je bil zagotovo poslovnež Sergej Racman, nekdanji lastnik ljubljanskega Koloseja. Medtem ko so ga doma iskali, da bi mu sodili zaradi zlorabe prostitucije v primorskem klubu Marina, se je eno leto »skrival« v Kanadi. Še en Primorec, Jani Kokot, jo je pobrisal v Kambodžo, potem ko je postalo jasno, da bo moral zaradi spolnega napada na mladoletno deklico in izdelave pornografskega gradiva za slaba štiri leta v zapor. Prijeli so ga po petih letih bežanja. Koprčana Aleša Semoliča so zaradi sodelovanja pri skoraj 570.000 evrov težki goljufiji na račun banke NLB iskali sedem let, dokler ga niso spomladi leta 2022 aretirali nedaleč stran od Slovenije – na hrvaški Reki. Medtem ko je bil na begu, se je preživljal s projektiranjem.
Interpol, Europol, Enfast ...
Shqipron Hoxaj iz znane izolske družine, ki se ukvarja s prodajo sadja, je bil domnevno eden glavnih akterjev v aferi Kobra, povezani s preprodajo drog. Med racijami je uspel pobegniti ter se za štiri leta in pol varno skriti pred roko pravice. Naposled so ga na Kosovu prijeli policisti posebne evropske mreže Enfast, usposobljeni za aktivno iskanje pobeglih oseb, ki so zagrešile težja kazniva dejanja. Ti policisti vsako leto znotraj Evrope ujamejo kar okrog 400 bežečih kriminalcev. Trenutno sta na njihovem evropskem seznamu najbolj iskanih kriminalcev dva Slovenca: Janko Lavrič in Jože Pirh. Vzrok? Prvega iščejo zaradi poslovne goljufije, drugi pa je leta 2017 izginil, ko so ga kriminalisti obremenili z očitkom za poskus uboja svoje nekdanje partnerice in matere njegovih štirih otrok. Vse sledi za njim so se končale v gozdu pri kraju Vrbje tik ob meji s Hrvaško, kjer so dva meseca po poskusu uboja našli njegov avtomobil.
Na svetovnem Interpolovem seznamu so trenutno štirje Slovenci, za katerimi ni sledu. Nevena Stanića, ki ima bosansko in slovensko državljanstvo, iščejo zaradi preprodaje drog, na seznamu je tudi že omenjen 68-letni Jože Pirh iz Šmarjeških Toplic. V Dubaju naj bi opazili Urško Šprah s Ptuja, ki je leta 2014 pobegnila zaradi očitkov goljufije in pranja denarja, najdaljši staž na Interpolovem seznamu pa ima Danijel Borojević, ki naj bi leta 2002 sodeloval pri ropu celjske poslovalnice Krekove banke. Leta 2021 je sicer Borojević padel v roke srbskim policistom, a ga takrat Srbija ni izročila Sloveniji, saj naj bi dokazal, da je državljan Bosne in Hercegovine.
