Pred desetletjem ali več Koper, naše največje obmorsko mesto, še ni bil prepoznan kot kraj, kjer bi se ustavljali turisti, v zadnjem obdobju pa se je to krepko spremenilo. Ne le s prihodom potniških ladij in z njimi več tisočih enodnevnih obiskovalcev, temveč tudi na račun sprememb, ki so se zgodile v samem mestu. Če naštejemo le tiste, ki najbolj bodejo v oči: Semedelska promenada in park ob njej, športnorekreacijske površine, novi trg, garažni hiši in urejena otroška igrišča.
Tudi akvatorij Semedelskega zaliva v Kopru je v zadnjih letih z dodatnim nasipom in skalometom spremenil svojo podobo. Mestna občina Koper je namreč v letu 2022 zaključila projekt revitalizacije obalnega pasu med ustjem Badaševice in Žusterno. Celotno obalno območje je postalo sodoben urbani park, ki ga prebivalci in obiskovalci uporabljajo za sprostitev, rekreacijo in druženje ob morju.
Sofinancirano iz Evrope
V okviru naložbe, katere celotna vrednost je nekaj manj kot 3,7 milijona evrov brez davka in je koprska občina zanjo pridobila tudi približno 770.000 evrov nepovratnih evropskih sredstev iz naslova celostnih teritorialnih naložb, je občina obstoječi skalomet v povprečju premestila 30 metrov od obale in uredila nasip do višine pol metra nad morjem, ki ga je nato nadvišala do končne kote 2,8 metra in tako zagotovila ustrezno poplavno varnost.
Na območje med ustjem Badaševice in Žusterno so nasuli približno 3000 kubičnih metrov zemlje, končni sloj iz humusa pa je debeline okoli 30 centimetrov.
V okviru ureditve obmorskega parka je občina zasadila približno 200 dreves različnih vrst (tamarisk, alpskih borov, pinij, hrastov in koprivovcev) ter številne grmovnice in trajnice. Čez zelenico je speljala lično sprehajalno pot, ki je opremljena z betonskimi klopmi in sodobno urbano opremo. V okviru ureditve obale je oblikovala tri manjše zalive s prodnatimi dostopi do morja, na skalnatem delu pa je postavila velike betonske plošče za poležavanje.
Koper ima otok
Z novourejenim priobalnim območjem je Koper dobil tudi otoček. Sprva je občina dobila idejo, da na njem postavi kip, kar bi bilo pripravno tudi kot nekakšna fotografska kulisa. Za skulpturo so razpisali javni natečaj, umetnikom pa predlagali, naj svoje ideje razvijejo v smeri koze, s čimer bi obudili spomine na nekdanji kozji otok – Capris, kot naj bi se Koper imenoval v času starega Rima. A celotna zadeva je ob ostrih kritikah javnosti padla v vodo in otoček je ostal »gol«.
»Novi obmorski park Žusterna so občanke in občani zelo hitro vzljubili in ga obiskujejo vse leto. Posvojili pa so ga tudi številni dnevni obiskovalci in turisti iz Slovenije in tujine, ki ga najraje obiščejo poleti, ko so v parku na voljo pestra gostinska ponudba, raznolika ponudba različnih vodnih aktivnosti Active Koper, knjižnica na plaži in tako dalje,« ugotavljajo na koprski občini.
Čeprav območje obmorskega parka ne sodi med uradne kopalne vode, koprska občina tam naroča redno vzorčenje vode.
Dober kazalnik čistosti morja so bili morski ježki, ki so jih sicer delavci komunale preselili v večje globine, da nanje ne bi stopali kopalci.
Zaščita pred poplavami
Pri projektu revitalizacije so si v Kopru zadali več ciljev: izboljšati poplavno varnost območja, ustvariti dostopnejše in privlačnejše obmorsko območje, povezati kolesarske in pešpoti za boljšo mobilnost ter spodbuditi trajnostni turizem z izboljšano infrastrukturo.
Ena izmed ključnih nalog pri revitalizaciji je bila dvig terena obalnega pasu, kar omogoča boljšo zaščito pred poplavami. Ob tem so uredili tudi skalomet, ki sedaj služi kot zaščita pred valovanjem in prostor za sončenje ter počitek. Za dodatno privlačnost obale so nasuli prod in omogočili lažji dostop do morja.
Prometna razbremenitev
Projekt je prav tako zajemal izboljšave za kolesarje in pešce. Kolesarska pot je bila na določenih delih združena s pešpotjo, da bi omogočili bolj tekoč pretok prometa, pred Žusterno pa se poti razdvojita. V obmorskem parku med turistično sezono zaživi še gostinska ponudba. Te dni je zanjo občina objavila javni razpis, letos poleg že uveljavljene lokacije na utrjeni površini ob makadamskem parkirišču v Žusterni oddajajo v najem tudi del zelenice v neposredni bližini.
Poleg ureditve obalne infrastrukture so si snovalci projekta za cilj zadali prometno razbremenitev z vzpostavitvijo novega parkirišča na obrobju območja, z ureditvijo parka, območja za rekreacijo in prostora za piknik pa tudi razvoj javnih prostorov. Ena od koristi revitalizacije naj bi bilo tudi ohranjanje narave, ob čemer imajo naravovarstveniki sicer svoje pomisleke. Območje so namreč uredili po lokacijskem načrtu za marino Koper (ki najbrž nikoli ne bo zgrajena), zaradi česar za projekt niso potrebovali soglasja zavoda za varstvo narave. Na območju nasutja je denimo edina znana lokacija biocenoze prave morske trave, ki jo najdemo v publikaciji o ogroženih vrstah in habitatnih tipih v slovenskem morju.
Revitalizacija obalnega pasu med ustjem Badaševice in Žusterno je kljub temu priložnost za celostno preobrazbo območja v trajnostno, okolju prijazno in družbeno uporabno destinacijo. Z uravnoteženjem naravnih, turističnih in infrastrukturnih potreb se lahko ustvari vzorčni projekt, ki bo služil kot model za revitalizacijo drugih obalnih območij v Sloveniji.
V bližini dvigalo z Markovca
Pri tem na občini poudarjajo, da bo širše območje obmorskega parka še polnejše zaživelo z realizacijo vertikalne povezave oziroma dvigala, ki bo obalni pas povezalo z Markovcem in katerega gradnja se bo predvidoma začela prihodnje leto. Prišli so že skoraj do zaključnega dela projektiranja, dokumenti za pridobitev gradbenega dovoljenja so tako pripravljeni. Predvidena je gradnja dveh dvigal, v katerih bodo lahko obiskovalci peljali tudi kolesa. Ob vznožju dvigala so predvideni še sanitarije in gostinski objekt. Občina računa na tri milijone evropskega denarja, ki ga bodo morali, če bodo sredstva potrjena, porabiti v letu 2026. Koliko bo končna vrednost tega projekta, za zdaj še ne morejo oceniti.
