Potem ko se je konec lanskega leta v Južni Koreji zgodila huda letalska nesreča, v kateri je od 181 umrlo 179 ljudi na krovu, so preiskovalci in policija že začeli intenzivno preiskovati letališče v Muanu in iskati vzrok za nesrečo. Letalo je letelo iz tajske prestolnice Bangkok v mesto Muan in ob pristanku brez spuščenega podvozja zdrsnilo s steze, trčilo v betonski zid in eksplodiralo. Na uradno poročilo o vzroku za nesrečo bo treba, kot vedno v takih primerih, počakati, toda prva namigovanja in vprašanja, zakaj se je zgodila najhujša nesreča na južnokorejskih tleh, so že pricurljala v javnost.
Mayday, mayday, mayday!
Južnokorejski preiskovalci se zdaj osredotočajo predvsem na preverjanje opreme za pristajanje, ki je odpovedala na letalu tipa boeing 737-800, pri čemer jim pomagajo tudi ameriški predstavniki Boeinga, toda pristojni so sprva kot morebitni vzrok za nesrečo navedli trk s pticami in se osredotočili na betonski zid na koncu pristajalne steze, v katerega se je zaletelo letalo. Kontrolni stolp je namreč posadko pred pristankom opozoril na trčenje s pticami, od trenutka opozorila do poskusa pristanka pa so minile približno tri minute. Iz snemalnika zvokov iz pilotske kabine je bilo tudi razbrati, da je dve minuti pred strmoglavljenjem pilot trikrat izdal klic v sili – mayday, mednarodni izraz, ki ga piloti izrečejo le v resni nevarnosti.
Da bi lahko ptice povzročile hude poškodbe na letalu, ki zato ni moglo varno pristati, so dejali tudi pristojni na letališču, da je letalo zadela jata ptic in naj bi iz pogonskega mehanizma zagorelo, pa so poročale priče nesreče. Letališče v Muanu je zaradi svoje geografske lege že vnaprej določeno kot potencialno za trke s pticami, saj je obdano z vodo, v bližini je tudi delta reke. Taka območja pa so seveda življenjski prostor za velike vrste ptic, kot so gosi, race in pelikani.
Sicer trki letal s pticami niso nič neobičajnega, vendar po pravilu sami od sebe ne vodijo do nesreč. Tveganje resne nesreče letala zaradi trka s pticami ni niti blizu promila glede na obseg zračnega prostora. Čeprav so trki lahko nevarni, pa niso katastrofalni za letalo. Poškodbe so predvsem odvisne od velikosti in vrste ptiča, hitrosti letala in višine, na kateri leti. Prav zato je veliko strokovnjakov skeptičnih, da bi lahko bila jata ptic dejanski vzrok za nesrečo južnokorejskega letala. Avstralski strokovnjak za letalsko varnost Geoffrey Dell je za Reuters dejal, da ni pravzaprav še nikoli doživel, da bi trk s pticami preprečil spust podvozja.
Tudi Christian Hellberg, vodja nemškega odbora za preprečevanje trkov s pticami v letalstvu, je za revijo Spiegel pojasnil, da moderno letalo težko poškoduje jata ptic oziroma njihov trk. »Je pa res, da večja ko je ptica, večja je kinetična energija udarca in zato večja nevarnost poškodb na letalu. Glede na dandanašnje število preletov trkov s pticami ne moremo popolnoma preprečiti,« je dejal.
Letalo je ob trku s pticami najbolj dovzetno za resnejšo poškodbo prav pri motorjih, ki so sicer zasnovani tako, da ob trku utrpijo čim manjšo škodo in delujejo še nekaj časa po njem. Kot je razložil Hellberg, morajo motorji po takem trku s pticami v testnih pogojih delovati vsaj še 15 minut s 50-odstotno močjo. »Se pa lahko v praksi zgodi, da motor po trku popolnoma odpove. V primeru, če kadavri zamašijo prezračevanje ali je sila udarca prevelika.«
Ob trku letala s pticami lahko nastanejo tudi poškodbe senzorjev za merjenje hitrosti in resne poškodbe podvozja, ki jih povzročijo trupla ptic. Podvozje letala namreč ni zasnovano, da bi se vanj zaletavale ptice, in čeprav je to med letom zloženo, je spuščeno med pristankom in vzletom. To pa je tudi čas, ko lahko vanj trčijo ptice in ga poškodujejo. Pogosto pa se ptice zaletavajo tudi v prednje robove kril, rep in vetrobranska stekla.
Upravljanje divjih živali
Komercialna letališča imajo zaposlene ali posebne službe, ki skrbijo za upravljanje divjih živali okoli letališča. Tudi ljubljansko letališče. Kot so nam sporočili iz Fraporta Slovenija, si na področju varovanja pred trki s pticami prizadevajo predvsem v smeri izvajanja učinkovitih in ekološko sprejemljivih metod odvračanja ptic z območja letališča. Ukrepi so različni, med njimi so sodobni načini monitoringa in zmanjševanja prisotnosti ptic. S posegi v okolje željo zmanjšati razpoložljivost hrane in po potrebi izvajajo deratizacijo. Lani so začeli upravljati travišča, kar pomeni, da košnjo trave ob vzletno-pristajalni stezi prilagajajo tako, da je ta v selitvenih obdobjih višja in gostejša, s čimer želijo preprečiti posedanje in lov ujed na glodavce, kakršna je poljska voluharica. Posedanje ptic v bližini manevrskih površin so preprečili tudi z namestitvijo zaščite proti pticam (bodice) na vseh oznakah in prometnih znakih.
Ravno ujede, kot sta kanja in navadna postovka, pomenijo na ljubljanskem letališču največje tveganje. Ptice so sicer na letališču prisotne vse leto, povečano prisotnost pa je čutiti v času selitev, to je spomladi in jeseni, ko je tudi več trkov. Toda ljubljansko letališče spada med varnejša, leta 2023 so zaznali 15,4 trka na 10.000 letalskih operacij.
Sicer pa imajo na Letališču Ljubljana vzpostavljeno tudi posebno službo za nadzor manevrskih površin, med katere spada tudi vzletno-pristajalna steza. »Ekipa nadzornikov skrbi, da se na njej in v 50-metrskem pasu okrog nje zadržuje čim manj ptic. Dnevno opravljajo več rutinskih pregledov manevrskih površin, na vzletno-pristajalni stezi v povprečju vsaj štirikrat na dan, po potrebi tudi večkrat,« je povedala Aleksandra Potočnik, strokovna sodelavka za komuniciranje pri Fraportu Slovenija.
Ko gre za odvračanje ptic, pa uporabljajo različne metode in pripomočke. »Nekaj smo se jih domislili sami, izkušnje pa si redno izmenjujemo tudi s kolegi iz tujine. Med vsemi metodami je najpogostejša uporaba raznih zvočnih učinkov, kot so troblja v avtu, raglja, sirena, bič, ter svetlobnih učinkov – prižiganje in ugašanje luči. V skrajni sili uporabimo tudi pirotehniko. Trkov žal v celoti ne moremo preprečiti, si pa prizadevamo, da jih karseda omejimo. V primeru povečanega števila ptic na območju letališča izdamo tudi tako imenovani NOTAM, s katerim obvestimo vse posadke o nevarnosti trkov s pticami,« je še dodala Aleksandra Potočnik.
Gosi, škorci, golobi in orel
Če se bo izkazalo, da je nesrečo južnokorejskega letala povzročil trk s pticami, bo to gotovo najbolj tragična letalska nesreča, povezana s pticami, doslej. Toda ena najbolj znanih letalskih nesreč zaradi trka s pticami je znana pod imenom Čudež na reki Hudson. Zgodila se je 15. septembra 2009 v New Yorku, ko je letalo kmalu po vzletu z newyorškega letališča LaGuardia trčilo v jato kanadskih gosi. Oba motorja sta bila močno poškodovana in sta odpovedala. Ker v bližini ni bilo letališča, kjer bi lahko pristali, se je izkušeni pilot Chesley Sullenberger - Sully v le 208 sekundah, kolikor je imel časa, odločil za drzni manever, za katerega se ni nikoli uril. Letalo je usmeril proti reki Hudson in nad Mostom Georgea Washingtona zajadral na višini vsega 270 metrov. V zasilnem pristanku na reki je preživelo vseh 155 potnikov, o nesreči pa so posneli tudi film.
Ena najbolj smrtonosnih letalskih nesreč zaradi trka s pticami pa se je zgodila 4. oktobra 1960 v ZDA. Letalo družbe Eastern Air Lines je namreč strmoglavilo takoj po vzletu z letališča Logan v Bostonu, namenjeno je bilo v Atlanto. Nesrečo je povzročila jata škorcev, ki so se zažrli v motorja, zaradi česar sta odpovedala, letalo je izgubilo moč in strmoglavilo v vodo. Umrlo je 62 ljudi, deset jih je preživelo, devet s hudimi poškodbami.
Tudi ameriške zračne sile je leta 1995 doletela huda letalska nesreča, povzročile pa so jo kanadske gosi. Bilo je 22. septembra na Aljaski, ko je alaska boeing E-3 sentry vzletel z letalskega oporišča Elmendorf blizu mesta Anchorage ravno v trenutku, ko je z letališča odletela tudi jata gosi in letalu prekrižala pot. Gosi so se zaletele v motorja, ki sta odpovedala, posadka pa ni več mogla zadržati višine letala, zato je to strmoglavilo v hribovito in gozdno območje v bližini letalskega oporišča in eksplodiralo. Umrlo je 24 članov zračnih sil.
Za znano letalsko nesrečo na etiopskih tleh 15. septembra 1988 pa so bili krivi golobi. Letalo družbe Ethiopian Airlines je strmoglavilo kmalu po vzletu z letališča Bahir Dar v severni Etiopiji, zadelo jato golobov, ki so se zažrli v oba motorja, kar je povzročilo tako hude težave, da je moral pilot obrniti letalo in se vrniti na letališče. Letalo je zagorelo med ponesrečenim pristajanjem na jasi blizu letališča, pri čemer je umrlo 35 ljudi od 104 na krovu.
Toda večina trkov letal s pticami se ne konča tragično. Za zasilni pristanek airbusa 321 leta 2019 v Moskvi je bila kriva jata galebov. Letalo je pristalo na polju blizu mednarodnega letališča Žukovski kmalu po vzletu iz Moskve, potem ko so se galebi zaleteli v motorje, jih poškodovali, letalo pa je pristalo z dvignjenim podvozjem. Na krovu letala je bilo kar 234 ljudi, toda vsi so jo na veliko srečo odnesli živi in celo brez poškodb.
Zanimiva nesreča letalske družbe KLM na letu iz Amsterdama v Barcelono se je zgodila 28. novembra 2004. Čeprav se je nesreča zgodila med pristajanjem, preiskovalci domnevajo, da se je začelo že med vzletom v Amsterdamu. Takrat je trk s pticami verjetno povzročil pretrganje enega od kablov krmilnega sistema nosnega kolesa, zaradi česar so se med pristajanjem kolesa zavrtela v levo in posadka letala ni več mogla naravnati, zato je zašlo s pristajalne steze. Pri nesreči ni bilo ne mrtvih ne poškodovanih.
Na letošnji božični večer pa se je na Aljaski v letalo družbe Horizon Air, ki je bilo namenjeno iz Anchoragea v Fairbanks, zaletel orel. Letalo je moralo obrniti in se vrniti na letališče v Anchorage. Incident se je srečno končal za potnike in sprva tudi za orla, ki je trk preživel in jo odnesel le z zlomljenim krilom. Toda ker je bila njegova poškodba vendarle prevelika za rehabilitacijo, so ga kasneje usmrtili.
