Kako zaobjeti stoletno zgodovino portoroškega turizma, ne da bi bilo treba prebrati skladovnice knjig in raziskav? Preprosto, s sprehodom med promocijskimi plakati, ki so od začetka prejšnjega stoletja do danes vabili obiskovalce v obmorsko letovišče in na prireditve. Plakate zbira Tomi Brezovec, poznavalec turizma in predavatelj na Fakulteti za turistične študije Turistica. Svojo zbirko hrani tudi portoroški Avditorij. Ogledali smo si drobec zbirke, ki je zdaj na ogled v Avditoriju.
Prvi plakat izbrskal v Švici
Na čelu razstave kraljuje plakat z obdobja med letoma 1912 in 1914. Hotelsko podjetje je izdelavo naročilo znanemu švicarskemu podjetju Orell Füssli iz Züricha. Na njem je upodobljena portoroška veduta s plažo in mogočnim hotelom Palace, ki so ga odprli leta 1910. Napis v francoskem jeziku pa vabi tuje turiste v termalno letovišče, kjer ponujajo slane in blatne kopeli. Brezovec je plakat staknil na spletni strani ene od avkcijskih hiš v Švici. »To je prvi plakat, ki sem ga pridobil v svoji zbirki. Presenetil me je, nisem vedel, da sploh obstaja,« je povedal. Koliko je odštel zanj, ne želi izdati. Plakate, povezane s Portorožem, išče po sejmih, bolšjih sejmih ali spletu. Nekateri stanejo nekaj deset evrov, za najredkejše in najbolj dragocene pa je treba odšteti tudi več tisoč evrov.
Še nekoliko starejši, verjetno iz leta 1911 ali 1912, je plakat izpod čopiča tržaškega slikarja Glauca Cambona s Portorožem, obdanim s cvetjem. Cambon je med drugim tudi avtor oljne slike, ki visi nad kaminom v restavraciji Sophia hotela Palace. »Očitno so mu takrat poleg slike za nov hotel naročili tudi izdelavo promocijskega plakata za Portorož,« sklepa Brezovec. Med zanimivejšimi je gotovo tudi plakat Argia Orella v času kraljevine Italije po 1. svetovni vojni, na katerem na Portorož pljuska velik morski val. Tržaški slikar je navdih, kot kaže, poiskal pri japonskem slikarju Hokusaiju in njegovih valovih.
»Plakati se spreminjajo glede na tehnologijo tiska. Sprva so uporabljali predvsem grafiko, potem pa prevladuje fotografija. Prve promocijske plakate so natisnili v vsega nekaj izvodih. Razvoj fotografije je občutno pocenil izdelavo, tako da so jih lahko tiskali v serijah po več tisoč,« pravi poznavalec turizma.
Portorož odskočna deska za Melanijo
Na začetku so plakati prikazovali Portorož kot turistični kraj, pozneje pa so s plakati oglaševali predvsem številne prireditve, ki so kraju dale svoj pečat. S plakati lahko spremljamo, kako se je spreminjal značaj prireditev skozi čas. V 60. in 70. letih so denimo nastopale številne domače in tuje folklorne skupne. »Marsikdo se še spomni dobre stare Portoroške noči, na kateri je bil ognjemet glavni turistični produkt. Danes si lahko svoj zasebni ognjemet omisli že vsakdo, v 70. letih pa je bil tako velika atrakcija, da so v Portorož posebej vabili turiste s plakatom ognjemeta,« opisuje Tomi Brezovec enega od prepoznavnih plakatov. Medtem ko se danes Portorož promovira bolj s festivalom penine, čokolade, vrtnic …
V času prejšnje države so natisnili veliko več plakatov s podobo Pirana. Portorož je na številnih plakatih samo nakazan, zgolj s fotografijo kopalcev na plaži brez navedbe kraja. Tako je bilo tudi v priljubljeni oglaševalski akciji s sloganom Slovenija, moja dežela sredi 80. let. Portorož se je bolj kot z veduto kraja promoviral s svojimi glasbenimi, plesnimi, športnimi, modnimi in drugimi prireditvami. Mimogrede, tudi manekenska kariera sedanje prve dame ZDA se je začela prav na prireditvi v Portorožu, ko je Melanija Knavs osvojila drugo mesto na izboru za obraz leta revije Jana. Za nagrado je dobila snemanje v studiu v Milanu in zaslovela.
Ko so prepoznavno vseslovensko akcijo Slovenija, moja dežela v 90. letih zamenjale rožice, je sredozemska Slovenija dobila rumeno rožico kot simbol sonca, ki so jo vključevali v domala vse promocijske materiale. Danes celostno podobo slovenskega turizma utemeljuje slogan I feel Slovenia.
Vsakoletni glasbeni festival Melodije morja in sonca, navtični sejem Internautica, mednarodni oglaševalski festival Zlati boben, Piranski glasbeni večeri … so le nekatere prireditve v piranski občini, ki jih vseskozi spremljajo promocijski plakati. Slavnega piranskega violinista in skladatelja Giuseppeja Tartinija so izkoristili na kar nekaj plakatih, čeprav je treba priznati, da Slovenija še zdaleč ne gradi svoje kulturnoturistične promocije na Tartiniju tako resno, kot jo denimo Avstrija gradi na Mozartu.
Zgodbo o portoroškem turizmu Plakati pišejo zgodbe si lahko obiskovalci sami sestavijo ali obujajo spomine na ogledu izbora 30 promocijskih plakatov v portoroškem Avditoriju, ki so ga pripravili ob 30. obletnici Fakultete za turizem. To je le ožji izbor bogate zbirke plakatov, ki jih v svojih arhivih hrani Avditorij. Pravšnje mesto zanjo bi bil muzej slovenskega turizma, a to v eni najbolj turističnih občin ostaja samo dolgoletna pobožna želja.
