Po decembrskem razsipništvu se januarja marsikdo znajde pred vprašanjem – kam je šel denar? Smo ga res toliko zapravili? Brez natančnega pregleda porabe se zdi, kot da denar preprosto izgine.
Rezultati raziskave Eurobarometer iz leta 2023 so pokazali, da je raven finančne pismenosti v EU v povprečju nizka. Najbolj finančno pismeni so prebivalci Nizozemske, Švedske, Danske in – Slovenije. Čeprav se naša država v evropskem merilu odreže dobro, je prostora za dvig finančne pismenosti še precej.
Najranljivejši smo pri pomanjkljivem načrtovanju srednjeročnih in dolgoročnih finančnih ciljev. »Veliko družin spremlja proračun zgolj retrospektivno, torej beleži prihodke in odhodke za minule mesece, namesto da bi oblikovali proaktiven načrt za prihodnost. Priporočljivo pa je, da družinski proračun vključuje tudi predvidevanja in načrtovanje za prihodnje mesece in leta,« je prepričana Nina Debevec, vodja projekta Finančni plac pri zavodu Ceneta Štuparja – Centru za izobraževanje Ljubljana, kjer pripravljajo brezplačne delavnice finančnega opismenjevanja.
Kot doda Rok Trdan, prav tako vodja projekta Finančni plac, moramo razumeti, kaj so naše potrebe in želje ter kje se skrivajo priložnosti za prihranek denarja. Po njegovem je največja nevarnost v prihodnjih letih, da naše plače ne bodo dohitevale realne inflacije in bo povprečen posameznik za svoj denar lahko dobil čedalje manj. Tisti, ki ne bo razumel, kako svet deluje, kako se spreminja in kako se to izraža v njegovi denarnici, bo ostal zadaj. Tu vidi tudi največjo ranljivost finančno nepismenih posameznikov v prihodnjih letih.
Finančna pismenost se izboljša s pridobitvijo znanja o različnih področjih, ki imajo vpliv na naše življenje in blaginjo v prihodnosti. V programih, ki jih izvajajo, se zato dotaknejo naših navad in vzorcev ravnanja z denarjem, postavljanja ciljev, varčevanja, investiranja, premišljene uporaba posojil, na manjkajo niti vsebine s področja varnosti, saj finance postajajo čedalje bolj digitalne. Prav na teh področjih se pogosto pokažejo šibkosti, ki lahko ogrozijo stabilnost družinskega proračuna in tudi finančne varnosti posamezne družine.
Finančna rezerva
Zagotovo bi bilo dobro, da bi se o finančni pismenosti začeli učiti že otroci v šolah, saj bi s tem učenci v mladih letih pridobili ključna znanja za ustrezno ravnanje z denarjem. Finančna nepismenost lahko posameznika namreč pripelje do situacije, ko tudi pri solidnih prihodkih živi od plače do plače ter je ujet v spiralo številnih kreditov in dolgov.
Oba menita, da je ob povprečni mesečni plači mogoče tudi nekaj prihraniti, če se pripravi dober finančni načrt. Pomembno je, da posameznik najprej pregleda svoje trenutne izdatke in ugotovi, kateri mesečno pomenijo največje stroške. Zapiše naj vse stroške, kot so hrana, prevoz, najemnina, posojila in drugi izdatki. Na podlagi teh podatkov naj pripravi mesečni načrt, v katerem bo določil, koliko denarja bo namenil za bistvene stroške, koliko za varčevanje in naložbe ter koliko za druge, manj nujne izdatke.
Po pregledu stroškov naj razmisli tudi o tistih stvareh, ki niso nujno potrebne in so zgolj želje, saj lahko z znižanjem teh izdatkov zmanjša nepotrebne nakupne impulze. Pomembno je tudi, da posameznik oblikuje finančno rezervo za nepredvidene stroške. Ta naj zadostuje za kritje izdatkov za vsaj tri mesece, saj bo tako bolje pripravljen na morebitne nepričakovane stvari, ki jih prinese življenje.
»Pomembno se je zavedati, da višji dohodki sami po sebi posamezniku ne bodo rešili finančnih skrbi. Če želimo začeti varčevati, moramo oklestiti stroške ali pa povečati prihodke. Sklepam, da je na začetku za večino ljudi lažje, če začnejo pri stroških. Naši stroški in želje bodo vedno naraščali v skladu z našimi prihodki, zato ni posebna težava porabiti celotne plače, ki pride na naš bančni račun,« pravi Rok Trdan.
Veliko ljudi najema potrošniška posojila in si s tem pomaga denimo pri urejanju hiše, nakupu opreme ali pa gredo na luksuzne počitnice. »Posojilo načeloma vzamemo takrat, ko si nečesa ne moremo privoščiti. Vedeti moramo, da so potrošniška posojila z naskokom najdražja oblika izpolnitve naših ciljev in želja. Težava je, ker se nam taka 'majhna' posojila lahko začnejo kopičiti. Tako se hitro znajdemo v spirali, ko moramo delati samo za to, da odplačujemo posojila in dolgove in iz tega je težko priti ven. Novodobni sužnji danes niso v verigah, temveč v dolgovih,« ponazori Trdan in doda, da sam potrošniških posojil ne priporoča, temveč zagovarja pot do uresničitve kratkoročnih ciljev prek varčevanja in investiranja. Kratkoročno je morda ta pot težja, a dolgoročno precej manj boleča in osvobajajoča.
Stroške v grobem delimo na fiksne (položnice), izredne (pokvari se nam gospodinjski aparat) in nenujne (naše želje). V slednjih se običajno skriva največ rezerve in priložnost za varčevanje. Nekomu, ki bi želel začeti varčevati, sogovornika svetujeta, naj to stori na začetku meseca in pet ali deset odstotkov plače nameni za svojo prihodnost. Če varčevanje odlagamo na konec meseca, je velika verjetnost, da bo denarja takrat zmanjkalo. Sprememba navad pa zahteva svoj čas.
Projekt Finančni plac
Za finančno opismenjevanje ni nikoli prepozno. Ko smo delovno aktivni in imamo svoje prihodke, nas tematika morda šele začne zanimati in lahko znanje takoj prenesemo v prakso. Zdaj se dogajajo premiki na tem področju. Organizacije za izobraževanje odraslih so prek načrta za okrevanje in odpornost dobile sredstva, da lahko pomagajo pri osnovnem finančnem opismenjevanju posameznika in naše slovenske družbe kot celote. Čudežnih rešitev ne moremo pričakovati po eno uro trajajoči delavnici, zato so pripravili daljše programe, prek katerih pa lahko dosežemo spremembe.
Projekt Finančni plac so si zamislili kot prostor oziroma stičišče finančnega opismenjevanja za vsakogar. Namenjen je vsakemu odraslemu v Sloveniji, ki si želi na področju finančne pismenosti narediti korak naprej. Potrudili so se, da so zbrali predavatelje – strokovnjake s področij financ, ki so pri posredovanju informacij neodvisni in ne prodajajo svojih finančnih produktov. Delo poteka v manjših skupinah, saj si želijo, da vsak posameznik pridobljeno znanje spravi tudi v prakso in naredi prve korake na poti k večji finančni varnosti.
Programi so različni in so primerni tako za začetnike kot tiste, ki želijo dopolniti znanje. Vsi programi so brezplačni, saj jih financira Evropska unija v okviru načrta za okrevanje in odpornost – NextGenerationEU. Programi ne zahtevajo predznanja, zato so primerni tudi za začetnike oziroma nepoznavalce finančnih področij. Skušajo pokazati, da so lahko finance tudi zabavna stvar in da za upravljanje denarja ne potrebuješ predznanja ali debele denarnice. Prav za tiste s tanjšo denarnico je še toliko pomembnejše, da pridobijo znanje in navade, kako z denarjem delati učinkoviteje. Za prijavo na brezplačne programe se zainteresirani lahko obrnejo na njihovo spletno stran www.cene-stupar.si ali pišejo na e-naslov nina.debevec@cene-stupar.si.
Programe izvajajo tudi druge izobraževalne institucije za odrasle po Sloveniji. Da bi program približali čim večjemu številu posameznikov, so prilagodili vsebine za različne starostne skupine. Programi se ukvarjajo tudi s socialnimi in psihološkimi temami, s starejšimi od 55 let se tako denimo pogovarjajo o tem, kako se pripraviti na novo življenjsko obdobje in kaj to prinese s seboj.
Finančna pismenost je le eno izmed številnih področij, na katerem lahko kot posamezniki rastemo. Investirati je treba samo v svoj čas za izobraževanje. »Velikokrat slišim ljudi reči, da nimajo časa. Slovenec hodi v službo v povprečju 40 let, kar pomeni okoli 80.000 ur, da služi denar. Hodi v službo in svoj investirani čas zamenja za denar. Vredno je vložiti še 40 ali 100 ur ter se hkrati naučiti, kako delati z denarjem in kako lahko nekoč tudi denar dela za nas,« sklene Rok Trdan.
