Bolj ko se bližajo državnozborske ali lokalne volitve, več denarja za gradbene projekte je na voljo, več gradbišč se odpira po državi in bolj živahna so, da bodo ceste, prizidki, igrišča, železniške proge, vrtci in druge pridobitve pravočasno nared za predvolilno rezanje trakov. To je običajna praksa, ki pa blagodejno vpliva tudi na gospodarsko rast. »Vsak evro, ki se obrne v gradbeništvu, ustvari še za 1,3 evra dodatne rasti bruto domačega proizvoda države. Gradbeništvo je povezovalec drugih dejavnosti, pri gradnji potrebuje dobavitelje iz številnih drugih panog in omogoča multiplikativne učinke,« je spomnil ekonomist Jože P. Damijan z ljubljanske ekonomske fakultete.
V gradbenih podjetjih previdno optimistični
Tisti, ki gradbeništva ne spremljajo od blizu, utegnejo biti ob informacijah iz panoge zmedeni; novicam o krizi in drastičnem upadu vrednosti gradbenih del sledijo poročila o visoki rasti. Slovensko gradbeništvo – če gledamo vrednosti gradbenih del – zelo niha. Po covidu so bili trendi v panogi tri leta zelo pozitivni, gradbeništvo je dosegalo rast in prispevalo h gospodarski rasti države. Lani se je soočilo z občutnim padcem, vrednost gradbenih del je padla skoraj za petino, kar je največ v EU, novih projektov skorajda ni bilo. V zadnjem obdobju se krivulja nekoliko dviguje, tako je med vodilnimi v gradbenih podjetjih spet nekaj več optimizma, smo slišali na letošnji gradbeni konferenci Biznis in trendi v gradbeništvu v Portorožu.
Ne nazadnje tudi ministrica za infrastrukturo Alenka Bratušek poudarja, da v proračunu za prometno infrastrukturo še nikoli ni bilo na voljo toliko denarja kot letos in prihodnje leto. Vlada že ves mandat obljublja tudi začetek gradnje stanovanj in reden dotok proračunskega denarja za to.
»Skoraj celotno lansko leto je bilo videti res zelo slabo. Infrastrukturnih projektov ni bilo. Pa ravno smo se prej tri leta borili, da smo dobili nove delavce in se okrepili. Naj bi spet optimizirali in se odpovedali težko pridobljenim kadrom? Odločili smo se, da stisnemo pas in potrpimo. K sreči so se odprli projekti na tretji razvojni osi in na železnici,« je negotovo leto opisal Martin Gosenca, predsednik uprave CGP Gradnje.
Kristjan Mugerli, direktor Kolektorja CPG, pravi, da lanskega padca vrednosti gradbenih del niso občutili. »V zadnjih nekaj letih smo preživeli turbulentne čase: covid, posledice vojne v Ukrajini, drastično zvišanje cen materialov, a je šlo gradbeništvu kljub temu kar dobro. Zato tudi za naprej mislim, da bo kar predvidljivo. Nihče ne bo odpuščal,« meni Mugerli.
»Trenutno je večina gradbenih podjetij zelo zdravih, uspešno so šla skozi izzive. Se pa vsi dobro spominjamo, kaj se je dogajalo v preteklosti, in se obnašamo bistveno bolj konzervativno, kot so se pretekla gradbena podjetja,« poudarja Damir Mesarić, direktor poslovnega razvoja v podjetju CBE. »V slabih časih iščemo skrite rezerve z reorganizacijo. Gradbena podjetja pa nimamo vpliva na investicijske cikle,« dodaja.
V krizi država z infrastrukturnimi projekti poganja rast
»Vsekakor bi bilo treba omiliti ta res velika nihanja v slovenskem gradbeništvu, brez stabilnega dotoka javnih naročil so podjetja v nezavidljivem položaju,« poudarja ekonomist Jože P. Damijan. Če so investicijski cikli normalno razporejeni, lahko gradbena podjetja predvidijo, koliko delavcev, strojev in drugih virov potrebujejo. Tu bi morala svojo vlogo odigrati država, da s pametnim dolgoročnim načrtovanjem infrastrukturnih naložb zagotovi reden dotok javnih naročil in tudi virov financiranja zanje, ne pa da vsaka vlada krpa te vire po svoje. »Država bi morala za stabilno dinamiko gradbenih del v Sloveniji na leto zagotoviti približno 2,5 odstotka bruto domačega proizvoda, kar je trenutno približno 1,7 milijarde na leto,« je izračunal Damijan. To je tako imenovano zlato pravilo v gradbeništvu. Vloga države je predvsem pomembna v času kriz in recesije, ko nihče noče investirati; takrat država z infrastrukturnimi naložbami zažene gradbeništvo in gospodarsko rast. Gregor Ficko, predsednik zbornice gradbeništva in industrije gradbenega materiala pri GZS, ob tem opozarja, da država ne gradi zato, da bi podpirala gradbeništvo, ampak gradi tisto, kar državljani potrebujejo.
Kaj se zgodi, če gradi domači ali tuji izvajalec
Res je, da ima gradbeništvo pozitivne učinke na gospodarstvo v posamezni državi, a ni vseeno, ali gradijo domača ali tuja podjetja. Jože P. Damijan je to prikazal na primeru 100 milijonov evrov vrednega projekta. Če so glavni izvajalec in vsi dobavitelji domača podjetja, bo približno 70 odstotkov od teh 100 milijonov ostalo doma. Če na razpisu zmaga tuji izvajalec, a vzame domače podizvajalce in dobavitelje, doma ostane približno 43 milijonov evrov. V primeru, ko tuji glavni izvajalec ne spusti zraven domačih podizvajalcev in dobaviteljev, pa od 100 milijonov vrednega projekta doma ostane le še 13 milijonov. Večina davkov se v tem primeru prelije v tujino.
Gradbinci iz tretjih držav običajno lahko na javnih natečajih konkurirajo z nižjo ceno kot ponudniki iz EU. Do sedaj je pri izbiri izvajalca ključno vlogo odigrala cena: naročniki so vedno izbrali tistega, ki je ponudil najnižjo. Zagovorniki domačih gradbincev, z Gospodarsko zbornico Slovenije na čelu, vseskozi opozarjajo, da to z vidika domačega gospodarstva in državnega proračuna ni najbolj racionalno.
»Glavni cilj slovenskega graditeljstva in gospodarstva mora biti v obvladovanju slovenskega gradbenega trga z lastnim znanjem in izvajalci. Le tako bomo lahko obdržali in razvijali podjetja, ki so usposobljena za izvedbo najzahtevnejših gradbenih projektov. Zavedati se je treba, da so slovenska gradbena podjetja in industrija gradbenih materialov prav gotovo cenejši kot vsako tuje podjetje, saj vračajo večino svojega zaslužka v slovenski proračun,« so pred dnevi znova poudarili na GZS. »To je bila v širši javnosti še pred nekaj leti tabu tema, zdaj pa je tovrstna zaščita domačega trga EU dozorela, ker se je geopolitična situacija v svetu močno spremenila,« je ocenil Jože P. Damijan. Evropske smernice zdaj dopuščajo, da naročniki iz Evropske unije na javnih razpisih lahko diskriminirajo in izločijo ponudnike iz tretjih držav, če te države nimajo sklenjenih ustreznih sporazumov, kot je denimo sporazum Svetovne trgovinske organizacije o vladnih naročilih.
Po drugi strani v zadnjem času ponudbe gradbenih podjetij na javnih razpisih bistveno presegajo ocenjene vrednosti projekta, tako da jih morajo naročniki na novo razpisati.
Gradbinci med največje ovire pri razvoju gradbeništva uvrščajo še dolgotrajne postopke umeščanja v prostor, pridobivanja gradbenih dovoljenj in drugih soglasij ter pomanjkanje delavcev. Tudi gradbinci se po delavcih ne ozirajo več le v državah nekdanje Jugoslavije, ampak tudi v Aziji. A kot pravijo, filipinskih delavcev na slovenskih gradbiščih še ne bo tako kmalu.
