»Zaradi zamenjave vzorcev tkiv želodec odstranili napačnemu«, »Med carskim rezom v trebuhu pozabili gazo«, »Po 'rutinski' operaciji postal stoodstotni invalid«, »Po odstranitvi testisa postal invalid«, novica o smrti bolnice po zdravljenju v treh bolnišnicah … To je le nekaj naslovov o napakah v zdravstvu, o katerih smo v zadnjem času iz različnih razlogov, med njimi tudi dolgotrajnosti sodnih postopkov, poročali mediji.
Po primeru zdravniške napake, ki se je zgodil konec marca, ko so mladi športnici v izolski splošni bolnišnici operirali napačno koleno, podrobnosti dogodka, s katerim so seznanjeni tudi na ministrstvu za zdravje, za zdaj niso znane. Strokovni direktor Splošne bolnišnice Izola Tomaž Gantar je sicer včeraj napovedal, da bodo ugotovitve nadzora znane v dveh do treh tednih.
Napak je več, Slovenija ni izjema
Ob zadnjem odmevnem dogodku so se oglasili v Iniciativi svojcev žrtev domnevnih zdravstvenih napak, ki se je nedavno oblikovala v Sloveniji, in podali nekaj koristnih napotkov pacientom.
Po študijah, ki prihajajo iz ZDA, se namreč obseg zdravniških napak povečuje in Slovenija tu ni nobena izjema. Kot smo nedavno opozrili, v slovenskih bolnišnicah zaradi »škodljivih dogodkov«, kot strokovno imenujejo zdravstvene napake, v povprečju umreta dva bolnika na dan. To kažejo primerljivi svetovni podatki, dejanskega števila umrlih zaradi zdravniških napak pa pri nas – v nasprotju z mnogimi drugimi državami – ne vodimo. Zdravniške napake, ki jih je mogoče preprečiti, so tretji najpogostejši vzrok smrti takoj za boleznimi srca in ožilja. Drugi najpogostejši vzrok smrti je rak.
Pacienti lahko storijo veliko, da bi se zaščitili pred medicinskimi napakami ter zagotovili varno in natančno oskrbo.
Postavljajte vprašanja
Prvo pravilo je, da ste informirani in postavljate vprašanja. To pomeni, da razumete svojo diagnozo, načrt zdravljenja in predpisana zdravila. Prosite zdravnika ali drugega zdravstvenega delavca, naj vam stvari pojasni v preprostih, razumljivih besedah. Ne bojte se vprašati, zakaj je določen test ali poseg potreben in kakšna so tveganja. Poglejte si videe, poiščite dostopne informacije.
Strokovnjaki tudi svetujejo, da se vključite v odločitve o zdravljenju. Ne bojte se izraziti dvomov ali pomislekov glede predlaganega zdravljenja. Razumite koristi in tveganja vsakega posega, preden podpišete soglasje. Če nekaj ni jasno, zahtevajte dodatna pojasnila.
Evidenca zdravstvene zgodovine
Drugo pomembno pravilo je, da vzdržujete natančne zdravstvene zapise. To pomeni, da vodite evidenco svoje zdravstvene zgodovine, vključno z diagnozami, operacijami, alergijami in zdravili. Na vsak pregled prinesite seznam trenutnih zdravil (vključno s prehranskimi dopolnili in zdravili brez recepta). Nujno se poučite o možnih stranskih učinkih zdravila in kaj storiti v primeru neželenih reakcij. Pri pomembnih diagnozah ali zdravljenjih razmislite o pridobitvi drugega mnenja.
So na dokumentacij res vaši podatki?
Prepričajte se, da zdravstveno osebje pred zdravljenjem preveri vašo identiteto (ime, datum rojstva). Preverite, da so vsi dokumenti in laboratorijski rezultati pravilno označeni z vašimi podatki, da se ne bi zgodilo, da bi v naglici vzeli izvide kakšnega drugega pacienta.
Spremljevalec v pomoč
Če je mogoče, naj vas na pregled ali zdravljenje spremlja zaupanja vreden prijatelj ali družinski član. Spremljevalec vam lahko pomaga razumeti informacije, si jih zapomniti in postaviti dodatna vprašanja.
Higiena je pomembna
Pri obisku bolnišnice ali druge zdravstvene ustanove upoštevajte higienska pravila, kot je na primer umivanje rok. Preverite, ali si roke umiva osebje. Prepričajte se, da zdravstveno osebje uporablja sterilno opremo in pravilno ravna z medicinskimi pripomočki. Po operaciji ali zdravljenju sledite navodilom za preprečevanje okužb in zapletov.
