Slovo papeža Frančiška ni samo zaprlo pomembnega poglavja v zgodovini katoliške cerkve, temveč je ponovno odprlo tudi vprašanja o finančnem položaju voditelja institucije, ki vključuje 1,4 milijarde vernikov. Toda ali je Jorge Mario Bergoglio, znan po svoji osebni skromnosti in želji po cerkvi za uboge, prejemal kakšno plačilo? In kaj je storil z darili, ki so bila včasih vredna tudi milijon evrov in več? Tudi v tem se je pokazala njegova skromnost.
Kot papež ni prejemal plače, toda hkrati seveda ni živel v pomanjkanju. Za razliko od voditeljev držav ali velikih korporacij, položaj papeža ni plačana funkcija. Sveti oče za svoje obsežno delo ne prejema mesečnega dohodka. Pri papeštvu gre za poklicanost, ne za poklic.
Odnos do materialnih dobrin
Vendar to ne pomeni, da papež živi v pomanjkanju. Katoliška cerkev, ki razpolaga s precejšnjimi sredstvi, v celoti krije vse stroške svojega poglavarja. To vključuje bivanje v vatikanskih prostorih, hrano, oblačila, potovanja po svetu in vso potrebno zdravstveno oskrbo. Vsi morebitni prihodki, ki jih papež prejme, na primer donacije ali prodaja njegovih knjig, pa se praviloma usmerjajo neposredno v dobrodelne namene.
Sicer pa že njegova nedavna želja po preprostem grobu brez posebnih okrasov v rimski baziliki Marije Snežne, namesto v tradicionalni grobnici v baziliki svetega Petra, lepo kaže njegov odnos do materialnih dobrin in simbolike moči.
Papež Frančišek je bil znan po svojem skromnem življenjskem slogu že pred izvolitvijo, ko je kot kardinal v Buenos Airesu uporabljal javni prevoz. To držo je ohranil tudi v Vatikanu. Znamenit je primer iz leta 2017, ko je prejel v dar luksuzni športni avtomobil lamborghini huracan, vreden skoraj milijon evrov. Frančišek je darilo sicer sprejel, vendar avtomobila ni nikoli uporabil kot svoje prevozno sredstvo. Namesto tega ga je dal na dražbo, izkupiček pa namenil več humanitarnim organizacijam, med drugim za pomoč kristjanom v Iraku. Ta gesta je jasno pokazala njegove prioritete – materialna sredstva naj služijo pomoči potrebnim.
Duhovna zapuščina
Seveda pa ima vsak papež za seboj dolgo cerkveno kariero. Jorge Bergoglio je bil leta 1992 imenovan za škofa, leta 2001 pa za kardinala. V teh vlogah je, kot drugi visoki cerkveni dostojanstveniki, prejemal plačo. Po nekaterih ocenah naj bi se ti mesečni dohodki gibali nekaj tisoč evrov visoko. Glede na njegov izrazito skromen način življenja bi se lahko v teh letih nabrala znatna vsota. Vendar poznavalci menijo, da je Frančišek verjetno večino teh sredstev spotoma namenjal različnim socialnim in karitativnim namenom. Podobno je ravnal njegov predhodnik Benedikt XVI., ki je s svojimi prihodki podpiral različne fundacije in štipendije.
Čeprav natančnih podatkov o osebnem premoženju papeža Frančiška ni, vse kaže, da za seboj ni zapustil omembe vrednega materialnega bogastva. Njegova oporoka ne vsebuje kakšnega posebej dolgega seznama posvetnih dobrin. Njegova zapuščina ostaja predvsem duhovna – poudarek na skromnosti, služenju ubogim in prizadevanju za mir. Osebno pa je prav gotov živel predvsem po načelu, da je najpomembnejše plačilo – »božje plačilo«.