Novoizvoljeni ameriški predsednik Donald Trump, ki vodenje ZDA prevzema 20. januarja, je na nedavni novinarski konferenci v Mar-a-Lagu izjavil, da se ni pripravljen odreči možnosti vojaškega zavzetja Panamskega prekopa in Grenlandije, saj ju ZDA potrebujejo za »gospodarsko varnost«. Vprašajmo se, ali bi Trump res zavoljo »gospodarske varnosti« začel vojno?
Je tako nor? Mnenja o tem, ali (in koliko) je nor, so bržkone deljena, vendar nič ne kaže, da bi tokrat mislil povsem resno. Poleg Panamskega prekopa in Grenlandije je, mimogrede, že omenjal »pridružitev« Kanade Združenim državam Amerike. Francoski sociolog Sebastien Reux, ki je specialist za Združene države Amerike, je komentiral, da izjav Donalda Trumpa ne smemo vedno jemati resno, toda tudi, da je na mestu vprašanje, kaj se skriva za takšnimi izjavami.
No, in kaj se skriva? Če nič drugega, takšne besede nakazujejo, kako nekateri vidijo svet. Opazovalci govorijo o ultrakonservativni in reakcionarni viziji sveta, kjer dogovori in mednarodno priznane meje dobivajo nekoliko bolj zamegljen pomen.
Zakaj omenja prav te države? Na Grenlandiji imajo ZDA vojaško bazo, ki jim omogoča prisotnost v arktičnem svetu. Tam imajo tudi komercialne interese, saj bodo zaradi globalnega segrevanja in taljenja ledu pomorske prometne poti vse številnejše. Končno jih zanimajo tudi naravni viri grenlandske zemlje, ki jih je mogoče izkoriščati.
V Kanadi Trump očitno vidi zelo močan ameriški gospodarski in varnostni interes. Obe državi povezuje letalsko zavezništvo Norad. Trump je spomnil, da Kanada zanj dolguje ZDA na stotine milijonov, celo milijarde dolarjev.
Združene države pa so Panami prekop vrnile 31. decembra 1999. Toda Donald Trump meni, da je bila odločitev v nasprotju z ameriškimi interesi, zlasti v kontekstu trgovinske vojne med ZDA in Kitajsko.
Kakšni so bili odzivi na njegove izjave? Pričakovani. »Nikoli, prav nikoli Kanada ne bo del ZDA,« je izjavil kanadski premier Justin Trudeau. »Grenlandija pripada Grenlandcem,« se je odzvala predsednica danske vlade Mette Frederiksen. Panamski minister za zunanje zadeve Javier Martinez-Acha je dejal, da se o suverenosti Paname nad prekopom »ni mogoče pogajati«. Francozi in Nemci so bili nad Trumpovimi izjavami presenečeni in so se javno odzvali v smislu, da ne bodo dovolili napadov na suverene meje Evropske unije. Francoski zunanji minister Jean-Noël Barrot je sicer ocenil, da ne verjame v to, da bi ameriška vojska napadla Grenlandijo.
Nekateri so Trumpove izjave komentirali še v smislu, da gre za prezir in ignoranco do Evropejcev. Ali celo to, da gre za preverjanje, preizkus, kako se bo druga stran odzvala.
Torej je vse skupaj en velik nič? To ne. Besede oziroma grožnje je izrekel človek, ki bo čez nekaj dni poveljeval najmočnejši vojski na svetu. Prav tako, kot rečeno, kaže na določeno predstavo, pogled na svet. So se pa v diplomatskih krogih mnogih držav že pripravili in odzvali tako, da bodo raje pozorneje spremljali, kaj bo Trumpova administracija počela, kot to, kaj bo Trump v javnosti govoril.
Najbrž to ni bila njegova prva izrečena provokacija doslej? Še zdaleč ne. Nekatere izjave, mimogrede, mejijo tudi na fantastiko, zato je prevladujoč občutek, da se zgodovina zgolj ponavlja, le da bo v drugo Trump najbrž še bolj provokativen in nepredvidljiv v nastopih. Še ena cvetka iz preteklih dni je, recimo, napoved, da bo Mehiški zaliv preimenoval v Ameriški zaliv.
In vseskozi grozi s carinami oziroma tarifami. Še ena provokacija? Trump ne skriva, da je zagovornik protekcionistične politike. Med drugim trdi, da so bile Združene države Amerike koncem 19. stoletja »najbrž najbolj bogate doslej, ker je takrat veljal sistem tarif«. Glede tega se bo z njegovim prihodom na ameriški prestol marsikaj spremenilo. Povejmo še, da Trump kot največjega nasprotnika oziroma tekmeca vselej vidi Kitajsko.
Kaj vse to pomeni za svet in za nas? To bomo šele videli. Glede na to, da se rad ozira v 19. in 20. stoletje, potem nič dobrega. Obe obdobji sta bili zaznamovani s problematičnimi geopolitičnimi ambicijami. Ameriški zgodovinar Daniel Immerwahr je to pospremil z naslednimi besedami: »Priča smo nazadovanju v bolj grabežljivi svet.« To pa zagotovo ni dobro ne za nas ne za svet v celoti.
