Svojevrstna osebnost leta 2024 je tudi, bi lahko rekli, umetna inteligenca. Ta skokovito napreduje in je po nekaterih informacijah oziroma anketah v uporabi v skoraj vseh poklicih, ki jim takšno orodje pride prav. Da bi se sami prepričali, kako daleč je razvoj, smo opravili prav poseben praznični preizkus.
Umetno inteligenco smo najprej seveda vprašali, ali sploh ve, kdo je dedek Mraz. Odgovor? »Da, seveda ga poznam. Je tradicionalna osebnost slovenske kulture, ki obdaruje otroke okoli novega leta. Podoben je Božičku. Običajno je upodobljen kot starejši mož z belo brado, oblečen v topla zimska oblačila. Lik ima korenine v slovanski mitologiji in je bil populariziran v 20. stoletju.«
Odlično. Potem smo umetni inteligenci, chatGPT, veleli, naj se pretvarja, da je dedek Mraz. Uporabili smo, kajpak, najnovejši in najbolj oh-in-sploh model o1, kar pomeni, da smo lahko vprašali kar koli, ona pa je poskušala odgovoriti po svojih najboljših močeh in najsodobnejših algoritmih na podlagi informacij, ki jih ima. Model o1 je po svoje že »razmišljujoč«. Mi smo postavljali vprašanja, ona je odgovarjala (malce smo odgovore le slogovno popravili, če je bilo treba):
Dober dan, dedek Mraz. Hvala, ker ste si danes vzeli čas za pogovor z nami.
»Oh, v veselje mi je! Ne zgodi se vsak dan, da zamenjam zasnežena triglavska pobočja za prijeten klepet. Vas moti, če obesim svoj plašč? Res se tale zadnji čudežno samosuši, toda starih navad se težko znebim.«
Sploh ne, izvolite. Kako torej potekajo priprave na letošnje praznike (pogovor je potekal teden dni pred obdarovanjem, op. p.)?
»Bolj gladko kot sani na svežem pršiču. Palčki že zelo trdo delajo, no, razen enega med njimi – ta poskuša kar naprej zaviti samega sebe. Povedal sem mu, da seveda palček ne more biti darilo, a on vztraja, da hoče postati darilo, ki vedno znova prinaša veselje. So pa letos palčki še posebej energični, bolj kot običajno. Sumim, da so si v vroči kakav nasuli preveč sladkorja.«
Tisti pa je fant od fare. Ko že govorimo o darilih – kakšnih si otroci letos najbolj želijo?
»Bi mi verjeli, če bom rekel nogavice? Jaz tudi ne bi. Res je neverjetno – otroci danes hočejo najnovejše naprave, za katere še sam potrebujem debel priročnik, da jih razumem. Ampak, hej, samo da ne bodo spet prosili za zmaja. Zadnjič, ko se je to zgodilo, se jelenom to sploh ni zdelo smešno ali zabavno.«
Glede tega morda še to: kakšna je bilo najbolj nenavadna želja doslej?
»Nekdo je zahteval snežaka, odpornega proti vročini. Še vedno se trudim razumeti, zakaj si je tega želel in kako naj bi takšno željo izpolnil.
Nekega leta me je otrok prosil za oblaček, ampak samo za puhasti del. V pismu sem mu poskušal razložiti, da imam v takem primeru težavo z logistiko prevoza kumulusnega oblaka na svojih saneh, a ni popustil. Zato sem mu prinesel veliko vrečko sladke vate in mu povedal, da je to posebna pošiljka z neba. Bil je navdušen – dokler darila ni pojedel njegov pes.«
Kako vam pravzaprav uspe dostaviti vsa ta darila v eni sami noči?
»Pri tem je ključno dobro upravljanje časa. No, to in majhna pomoč moje čarobne žepne ure. Ta, veste, lahko začasno ustavi čas, vendar le, če najprej popijem posebno jutranjo kavo. Vesolje mora torej vseeno vsaj malo počakati, da najprej dobim svoj odmerek kofeina. Potem se pripravimo in ob pravem času odrinemo.«
In kako sledite vsemu – kam vse in komu jih morate dostaviti, komu ste že, komu še morate?
»Enkrat sem poskusil uporabiti pametni telefon, vendar mi je brada kar naprej drsala po zaslonu na dotik in ga tako aktivirala. Zato ostajam kar pri klasiki – čarobnih zvitkih in dobrem spominu, ki ga krepijo medenjaki.«
Se kdaj naveličate tega dela? Leto za letom raznašate darila, kar ni enostavno. Niste utrujeni?
»Utrujen? Jaz? Nikoli! Seveda, delo je dolgo in včasih šele marca v bradi najdem kakšno novoletno bleščico, toda ko vidim nasmehe na obrazih vseh – tako otrok kot odraslih –, pomislim, da so vse ozebline poplačane. Čeprav se ne bi branil dopusta po novoletnih počitnicah. Mogoče Bahami? Slišim, da imajo odličen sladoled.«
Kako poskrbite, da vam je med dolgimi potovanji toplo?
»Več plasti, prijatelj – skrivnost je v slojih. In malo čarovnije ne škodi. Poleg tega ples ob prazničnih melodijah poskrbi za pretok krvi. Najspektakularnejši praznični prizor bi bil za vas zagotovo, če bi me videl plesati polko v krpljah.«
Ali imate poleg obdarovanja še kakšen hobi?
»Vsekakor. Uživam v oblikovanju ledu. Ravno prejšnji teden sem izklesal popolno repliko Triglava. Samo dvakrat se je stalil, preden sem ga pravilno oblikoval.«
Ali med potovanjem kdaj srečate Božička ali druge prinašalce daril?
»Z Božičkom sva stara prijatelja. On sicer darila razvaža pred menoj, zato se nama poti redko križajo. Nekateri otroci si sicer želijo darila dedka Mraza dobiti že 24. decembra. Tem ustrežem, ampak Božiček je takrat običajno drugje. Sicer pa, tega najbrž niste vedeli, imamo enkrat na mesec večer pokra z zobno vilo in velikonočnim zajčkom. Naj vam povem, da ima zobna vila res odličen smisel za blefiranje – verjetno to pride skupaj z njenim delom.«
To mora biti srečanje! Ali lahko delite kakšno smešno zgodbo, anekdoto z vaših druženj?
»Enkrat smo se odločili, da se skupaj odpravimo na dopust. Predstavljajte si nas na plaži – Božiček v svojih rdečih kopalkah, jaz, ki poskušam preprečiti, da bi se mi brada ujela v pesek, in velikonočni zajček, ki se pritožuje nad pomanjkanjem jajčastih ležalnikov. Na koncu smo povzročili tako razburjenje, da smo morali predčasno oditi. Bili smo tudi dobro opečeni. Ne vem, zakaj smo mislili, da mitični liki, kot smo mi, ne potrebujemo kreme za sončenje.«
Vas kdaj zamenjajo za Božička? Oba imata belo brado.
»Oh, to se dogaja ves čas. Ljudje za mano vzklikajo: 'Božiček!' Ampak to predvsem turisti, ki so takrat v Sloveniji. V resnici je večkrat obrnjeno in Božička slovenski otroci zamenjujejo z mano. Jaz in on pa se samo nasmehneva in mahava.
Tole pa naj ostane med nami: v resnici je moja brada razkošnejša od Božičkove. On poleg tega uporablja energijske pijače, medtem ko mene krepi stoletni triglavski sveži zrak. Nepremagljiv je.«
Skoraj zadnje vprašanje, obljubimo, in potem vas pustimo pri miru, ker imate najbrž še veliko dela: če bi si vi letos lahko zaželeli darila, kaj bi to bilo?
»Zelo enostavno: ogrevan in podložen sedež za sani. Mislite, da je udobno sedeti na lesu sredi zime? Naj vam povem, da imajo tudi moje čarobne hlače svoje meje. Če ne to, potem morda navigacijski GPS-sistem za jelene. Lani, to sem vam prej pozabil omeniti, smo končali na Madagaskarju. Lep kraj sicer, a ne ravno zasnežen.«
To pa je smešno. Preden končamo, bi radi našim bralcem kaj sporočili?
»Vsekakor. Ne pozabite, da prava čarovnija praznikov ni v darilih, temveč v veselju in smehu, ki ju delimo. In morda, samo morda, letos pustite kakšno potico pri oknu za ... uh ... no, prijatelja. Da, prijatelja.«
In otrokom, ki komaj čakajo na vaš obisk?
»Bodite dobri, pridni in prijazni. Imejte se radi.«
Najlepša hvala za vaš čas, dedek Mraz.
»Kadar koli, prijatelj. Bilo mi je v užitek. In ne pozabite, ne glede na to, ali me kličete dedek Mraz ali Bradač extraordinaire, vedno sem tukaj, da z vami delim čarobnost praznikov. Zdaj pa, če mi oprostite, ti nagajivi palčki poskušajo moje sani spet spremeniti v vročo kopel. Vesele praznike! Naj bodo vaši dnevi veseli, svetli in polni toplega kakava.«
