Združeni narodi so leta 1979 razglasili 16. oktober za svetovni dan hrane. Namenjen je ozaveščanju o pomenu hrane kot temeljne človekove pravice in osnovne potrebe, letos pa je poudarek na raznolikosti, hranilni vrednosti, dostopnosti in varnosti hrane.
Ob svetovnem dnevu so pri Statističnem uradu Republike Slovenije (Surs) postregli z več najnovejšimi podatki, ki kažejo, da je bila lani pri nas stopnjo samooskrbe pri živalskih kmetijskih proizvodih najvišja pri jajcih (95-odstotna). Pregled desetletnega povprečja med živalskimi proizvodi pokaže na največji upad samooskrbe pri medu (za 44 odstotnih točk), zvišanje pa pri mesu (za dve odstotni točki) in jajcih (za odstotno točko).
Če pogledamo rastlinske proizvode, je bila stopnja samooskrbe lani najvišja pri žitih (80 odstotnih točk), zaradi neugodnih vremenskih razmer za pridelavo pa najnižja pri sadju (16 odstotnih točk). Samooskrbnost se je v primerjavi z desetletnim povprečjem med leti 2013 in 2022 zvišala le pri žitih (za sedem odstotnih točk), znižala pa pri sadju (za 18 odstotnih točk), krompirju (za devet odstotnih točk) in zelenjavi (za osem odstotnih točk).
Kaj pa cene? Izračuni statistikov kažejo tudi, da se je med lanskim in letošnjim septembrom hrana skupno podražila za 1,4 odstotka. Delež odpadne hrane, nastale v gospodinjstvih, je znašal 44 odstotkov. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 odstotka) in sladkih izdelkih (za pet odstotkov), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 odstotka), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 odstotka) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 odstotka).
Kljub obilju hrane lačne stotine milijonov ljudi
Letošnji slogan Pravica do hrane za boljše življenje in prihodnost osvetljuje stisko 733 milijonov ljudi, ki se soočajo z lakoto. Svetovni dan hrane bodo po podatkih Organizacije ZN za hrano in kmetijstvo (FAO) z več sto aktivnostmi obeležili v 150 državah.
»Kmetje po svetu pridelajo toliko hrane, da bi lahko nahranili več ljudi, kot jih je na svetu, a lakota vseeno obstaja. Okoli 733 milijonov ljudi se po svetu zaradi ponavljajočih se vremenskih ujm, konfliktov, gospodarskih pretresov, neenakosti in pandemij sooča z lakoto. To najbolj prizadene revne in ranljive, med katerimi se mnogi ukvarjajo s kmetijsko dejavnostjo, kar odraža vse večje neenakosti med državami in znotraj njih,« opozarjajo pri organizaciji.
Poudarili so, da bi vsak moral imeti pravico do ustrezne hrane, saj je za zrakom in vodo tretja najosnovnejša človekova potreba. Človekove pravice, kot so pravica do hrane, življenja in svobode, dela in izobraževanja, so zapisane tudi v splošni deklaraciji človekovih pravic in dveh pravno zavezujočih mednarodnih paktih.
Pomen trajnostne pridelave in prehranske varnosti so ob svetovnem dnevu hrane, ki ga obeležujemo ob obletnici ustanovitve FAO, izpostavili tudi na ljubljanski biotehniški fakulteti. V sporočilu za javnost so pozvali vse deležnike, da prispevajo k trajnostni prihodnosti z odgovornim ravnanjem in podporo lokalni pridelavi hrane. "Skupaj lahko oblikujemo prihodnost, ki bo bolj trajnostna in pravična za vse," so izpostavili.
Med drugim so zapisali še, da eno največjih groženj sodobnemu kmetijstvu in zdravju ljudi predstavlja naraščajoča odpornost bakterij na antibiotike, kar je še posebej zaskrbljujoče v živinoreji, ter da samooskrba z zelenjavo v Sloveniji ostaja velik izziv.
Izračuni statistikov kažejo tudi, da se je med lanskim in letošnjim septembrom hrana skupno podražila za 1,4 odstotka. Po posameznih skupinah živil so se cene najbolj zvišale pri sadju (za 11,1 odstotka) in sladkih izdelkih (za pet odstotkov), najbolj pa so upadle pri zelenjavi (za 1,4 odstotka), kruhu in izdelkih iz žit (za 0,8 odstotka) ter ribah in morskih sadežih (za 0,7 odstotka).
