Nedavno se je znanec, ko je nanesel pogovor o medijih, razburil, da kadar se piše o prometni varnosti, »zdaj pa že res preveč napihujemo« to, da sta za vse kriva alkohol in prehitra vožnja. Saj da to že vsi vemo in tega ni treba vseskozi ponavljati. No, več kot očitno je, da ni tako – ne le da je to treba ponavljati, temveč moramo to početi vedno znova in vse glasneje, saj se položaj glede tega prav nič ne izboljšuje. In če alkohol, o katerem smo pisali ravno pred kratkim, tokrat pustimo ob strani, ugotovimo, da je neprilagojena hitrost še vedno glavni vzrok za smrtne prometne nesreče.
Lani je zaradi neprilagojene hitrosti v cestnem prometu življenje izgubilo 30 ljudi, kar pri skupno 71 mrtvih predstavlja kar 42 odstotkov smrtnih žrtev, praktično enak delež pa je zaradi istega vzroka tudi pri huje poškodovanih, saj so bili takšni 403 od skupno 926, kar predstavlja kar 43,5 odstotka. Če pogledamo eno leto v preteklost, pa ugotovimo, da je leta 2023 zaradi neprilagojene hitrosti umrlo 33 ljudi od skupno 82, kar predstavlja 40 odstotkov vseh umrlih, huje telesno poškodovanih pa je bilo zaradi hitrosti 329 od skupno 848 ali 39 odstotkov.
Največ nesreč v naseljih, največ mrtvih na regionalkah
Čeprav je skupno število smrtnih žrtev zaradi neprilagojene hitrosti lani v primerjavi z letom prej torej padlo, in sicer za devet odstotkov, razlogov za zadovoljstvo niti slučajno ni. Ob tem, da je bilo mrtvih tudi na splošno manj, se je delež tistih, ki so življenje izgubili zaradi neprilagojene hitrosti, namreč celo malenkost dvignil, zelo konkreten pa je bil medtem prirastek težje poškodovanih. Teh je bilo lani velikanskih 20 odstotkov več kot leto prej, obenem pa je bil za slabih pet odstotkov večji tudi njihov delež med vsemi težje poškodovanimi v prometnih nesrečah.
In ker številke včasih povedo več kot besede, jih naštejmo še nekaj. Delež prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti glede na število vseh prometnih nesreč se v zadnjih petih letih vseskozi giblje okoli 18 odstotkov, s čimer je neprilagojena hitrost drugi najbolj pogost vzrok za nastanek prometnih nesreč; prvi so nepravilni premiki z vozilom, sledi nepravilna stran oziroma smer vožnje in neupoštevanje pravil o prednosti. Je bila pa neprilagojena hitrost v letu 2024 še vedno najpogostejši vzrok za nastanek prometnih nesreč s smrtnim izidom, in to kar v 44 odstotkih primerov, ter s hudimi telesnimi poškodbami, v 42 odstotkih primerov.
Najpogostejši povzročitelji prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti so vozniki osebnih avtomobilov, saj je v obdobju zadnjih petih let njihov delež v povprečju kar 70-odstoten, sledijo kolesarji in vozniki mopedov, motociklov in podobnih prevoznih sredstev, ki jim tisti, ki vodijo statistiko, strokovno pravijo vozniki enoslednih vozil. Tudi med umrlimi zaradi neprilagojene hitrosti je največ voznikov osebnih avtomobilov, sicer pa so največ prometnih nesreč zaradi neprilagojene hitrosti lani zabeležili na cestah v naselju z uličnim sistemom in brez njega, in sicer 1176 oziroma 784, sledijo avtoceste (502 nesreči) in lokalne ceste (260), medtem ko je največ udeležencev zaradi neprilagojene hitrosti umrlo na regionalnih cestah 1. reda (5 umrlih) ter na cestah v naseljih brez uličnega sistema in lokalnih cestah (po štirje umrli).
Maraton merjenja hitrosti
Vse našteto je torej zagotovo več kot zadosten dokaz, da je treba na problematiko neprilagojene hitrosti še kar naprej opozarjati in ta opozorila še stopnjevati oziroma jih, kot bi se izrazil omenjeni znanec, »napihovati«. Pa ne le to, še naprej je nujno ozaveščanje voznikov z različnimi akcijami, prav tako, na žalost, poostren nadzor in primerno kaznovanje prehitrih voznikov. »Neprilagojena hitrost je bila v zadnjem desetletju vzrok za skoraj 40 odstotkov hudih in smrtnih prometnih nesreč na slovenskih cestah. Tudi letos želimo z ozaveščanjem voznike pozivati k varnejši vožnji, še posebej na območjih šol, vrtcev in igrišč, kjer je dosledno spoštovanje hitrosti nujno za varnost najranljivejših udeležencev v prometu,« je povedala tudi direktorica Agencije za varnost prometa (AVP) Simona Felser. In ker je mednarodna raziskava Trendline 2024 o stanju prometne varnosti v Sloveniji pokazala, da so kršitve omejitev hitrosti najpogostejše na cestah v naseljih, kjer hitrost presega kar 41 odstotkov voznikov, je eden ključnih ukrepov tako imenovane vizije nič tudi umirjanje prometa z območji umirjenega prometa oziroma conami 30.
»Omejevanje hitrosti v naseljih in uvajanje tako imenovanih con 30, predvsem na lokacijah, kjer se pogosto gibajo ranljive skupine udeležencev – otroci, starejši, pešci in kolesarji, vsekakor podpiramo. Vsako zmanjšanje povprečne hitrosti v naselju za en kilometer na uro namreč pomeni zmanjšanje števila smrtnih žrtev za štiri odstotke,« so še povedali pri AVP in dodali, da je pri trčenju vozila s hitrostjo 30 km/h tveganje smrti pešca 10-odstotno, pri 50 km/h že 50-odstotno, pri 60 km/h pa naraste na kar 90 odstotkov. To potrjuje, da tudi majhno prilagajanje hitrosti bistveno prispeva k varnosti vseh udeležencev v prometu, hkrati pa ne vpliva bistveno na daljši čas potovanja. Sploh zato, ker gre (običajno) le za območja strnjenih mestnih središč, kjer je povprečna hitrost že tako nizka, razdalje pa krajše.
Sicer pa nacionalna preventivna akcija Hitrost, s katero opozarjajo na tveganja prehitre vožnje, poteka prav v tednu, ko je izšel časopis, ki ga držite v rokah (od 7. do 13. aprila), kar pomeni, da policija in občinski redarji v tem času izvajajo poostren nadzor hitrosti. Prav na dan izida časopisa (sreda, 9. april) pa poteka maraton merjenja hitrosti po vsej Evropski uniji.
