Naslov je namenoma provokativen in bržkone odraža razmišljanje mnogih, ki imajo veliko pod palcem. Cene zlata namreč še naprej podirajo rekorde in burijo svetovne borze. Potem ko je v februarju zlato kar devetkrat doseglo najvišjo vrednost v zgodovini, se je po rahlem padcu cena le še utrdila. Analitiki napovedujejo, da bi lahko dokaj hitro dosegla 3000 ameriških dolarjev za unčo. Po mnenju številnih poznavalcev je za zdajšnjo rast zaslužen predvsem vpliv ameriškega predsednika Donalda Trumpa in njegovih strogih trgovinskih ukrepov, ki so sprožili strah pred gospodarskimi pretresi.
Cene zlata tradicionalno rastejo v nemirnih obdobjih, ko vlagatelji iščejo varno zatočišče. Negotovost, ki so jo povzročile pandemija covida-19, vojni v Ukrajini in Gazi, visoka inflacija ter vse večji nakupi zlata s strani centralnih bank, je v zadnjih letih že sama po sebi višala vrednost te žlahtne kovine. Dodatni pospešek so prinesle že samo razprave o novih ameriških carinah za mehiško, kanadsko in kitajsko blago. Zdaj je Trump grožnje uresničil.
New York in London
Posledice so tu. Cena zlata je letos porasla za približno devet odstotkov, potem ko je že lani zrasla za 25 odstotkov. Na ameriškem trgu se je zlato še bolj podražilo zaradi bojazni, da bi tudi zlatarski sektor utegnil biti vključen v carinske omejitve. Povečano povpraševanje po zlatu v New Yorku, kjer se trguje s terminskimi pogodbami, pa je povzročilo pravo gnečo med vlagatelji, ki želijo do fizičnega zlata (ki je sicer v londonskih skladiščih, kjer je središče takšnega trgovanja).
Zato naj ne presenečajo nekatere napovedi. Po podatkih globalne ankete Bank of America bi v primeru popolne trgovinske vojne zlato lahko postalo najbolj donosno premoženje. Številni vlagatelji v takšnih razmerah namreč pričakujejo še dodatno rast povpraševanja, saj svet drvi v negotovost.
Poznavalci ob tem opozarjajo še na en vidik, ki je pogosto spregledan. »Ko vrednost zlata raste, se ga seveda hoče polastiti vse več ljudi,« je te dni komentiral Marc Ummel, vodja enote za surovine pri nevladni organizaciji Swissaid. »To pogosto pomeni tudi več nezakonitega rudarjenja za zlatom in več konfliktov, povezanih z rudo.«
Problemi za Afriko
Posebej pereče je v nekaterih delih Afrike, v Gani, Zimbabveju in Južnoafriški republiki, denimo. Tam naj bi majhna in srednje velika rudišča predstavljala kar 80 odstotkov vse zlate rudarske delovne sile. Velik del zlata, pridobljenega na takšen način, ostaja neregistriran in konča na nezakonitih trgih. Po zadnjem poročilu Swissaida se je tihotapljenje zlata v Afriki v zadnjih desetih letih več kot podvojilo. Posledice so tragične. V Južnoafriški republiki je v zapuščenem nezakonitem rudniku umrlo vsaj 87 ljudi, večinoma priseljencev. Več kot 40 ljudi, večinoma žensk, pa je izgubilo življenje ob zrušenju nezakonitega rudnika zlata v Maliju.
Zlato pripomore tudi k financiranju državljanske vojne v Sudanu, ki je od leta 2022 skoraj podvojil proizvodnjo te rude. Sveže napetosti in nasilje zaradi rudnikov se ponovno zaostrujejo na vzhodu Konga, kjer je izkoriščanje te žlahtne kovine že dolgo eden izmed glavnih virov dohodka številnih oboroženih skupin.
Fort Knox
Zlato se je še dodatno znašlo v središču javne pozornosti, ko sta Donald Trump in milijarder Elon Musk napovedala, da bi rada obiskala Fort Knox – strogo varovani vojaški kompleks, kjer ZDA hranijo približno polovico svojih zlatih rezerv. Če je tam dejansko shranjenih vseh 147 milijonov unč zlata, kot poročajo uradni viri, potem je vrednost teh zalog danes okoli 415 milijard ameriških dolarjev.
