S spreminjanjem globalnih geopolitičnih razmerij se prilagajajo tudi ukrepi Evropske unije. Spomnimo, da je Evropska komisija pred slabimi desetimi dnevi predstavila belo knjigo o evropski obrambi – Pripravljenost do leta 2030 in v okviru načrta za ponovno oborožitev Evrope ReArm Europe predstavila tudi ambiciozen obrambni sveženj. Danes so predstavili strategijo, ki vključuje seznam 30 konkretnih ukrepov, ki jih morajo sprejeti države članice EU, da povečajo svojo pripravljenost na morebitne prihodnje krize, kot so naravne in druge nesreče, kibernetski ali vojaški napadi.
Eden ključnih poudarkov je potreba po izboljšanju pripravljenosti prebivalstva. Evropska komisija poziva države članice, naj zagotovijo, da imajo državljani doma nujni komplet zalog, ki jim v primeru kriznih razmer omogoča, da bodo vsaj 72 ur samozadostni. »V EU moramo razmišljati drugače, ker so grožnje drugačne, razmišljati moramo širše, ker so tudi grožnje večje,« je po poročanju bruseljskih medijev dejala Hadja Lahbib, komisarka za humanitarno pomoč in krizno upravljanje.
Roxana Mînzatu, komisarka za področje ljudi, spretnosti in pripravljenosti, je dodala, da unija ne začenja iz nič. »Pandemija covida je pokazala, da je za Evropsko unijo absolutno ključnega pomena solidarno in usklajeno delovanje. To nas dela učinkovitejše in močnejše.«
Nekatere države članice že imajo takšne smernice. V Franciji na primer naj bi tako imenovani preživetveni komplet, ki omogoča samozadostno preživetje vsaj 72 ur, vseboval hrano, vodo, zdravila, prenosni radio, svetilko, rezervne baterije, polnilce, gotovino, kopije pomembnih dokumentov (vključno z zdravniškimi recepti), rezervne ključe, topla oblačila in osnovno orodje, kot so večnamenski noži. Komisija želi zdaj te smernice poenotiti v vseh 27 državah članicah. Euronews navaja besede visokega predstavnika EU, ki je želel ostati anonimen, da želi unija zagotoviti, da ima vsak prebivalec na dosegu roke priročnik, kaj naj stori, ko se vklopi zvok siren. Trenutno je raven pripravljenosti v različnih državah članicah zelo različna.
Drug ključni poudarek strategije je povečanje kopičenja nujne opreme in medicinskih zalog, kot so cepiva, zdravila in medicinska oprema, ter kritičnih surovin in strateške opreme, ki omogočajo nadaljevanje industrijske proizvodnje v primeru nastopa kriznih razmer. Prve ukrepe na tem področju bo Bruselj predlagal že v naslednjih tednih.
Komisija kot ključno prednostno nalogo opredeljuje tudi izboljšanje sodelovanja med civilnimi in vojaškimi oblastmi v času krize. V ta namen bo vzpostavljeno orodje za civilno-vojaško pripravljenost z jasno določenimi vlogami in odgovornostmi. Potekale bodo tudi redne vaje za preizkušanje najboljših praks.
Vlade posameznih držav bi morale pred krizami in konflikti zaščititi svoje nacionalne službe strateškega pomena, kot so zdravstvo, oskrba z vodo in telekomunikacije.
