Vse več ljudi in družin se znajde v osebni stiski zaradi naraščanja cen in življenjskih stroškov. Na Centru za socialno delo Celje opažajo, da to niso več posamezniki brez zaposlitve, ampak se nanje po pomoč vse pogosteje obračajo družine in posamezniki, ki so sicer zaposleni, vendar s svojimi dohodki ne zmorejo pokrivati osnovnih življenjskih stroškov.
Po pomoč vse pogosteje prihajajo tudi starejši, ki s svojimi nizkimi pokojninami ne zmorejo pokriti osnovnih življenjskih stroškov. »Vedno več je namreč takšnih, ki živijo sami, ne zmorejo samostojne skrbi zase, nimajo svojcev oziroma ti zanje nočejo skrbeti,« je izpostavila Nataša Omladič Ograjenšek iz omenjenega centra in poudarila pomen sodelovanja s humanitarnimi organizacijami, kot so karitas in druge.
Različni ljudje, različne usode
Stiske prejemnikov pomoči so zelo raznolike. Med drugimi pomoč prejema tudi mlajša upokojenka z nizko pokojnino kljub polni delovni dobi. Po moževi smrti se je njena finančna stiska poglobila, saj živi v slabo izoliranem najemniškem stanovanju z dragim ogrevanjem, zaradi česar so stroški v zimskih mesecih zelo visoki. Karitas ji pomaga pri plačilu položnic, nudi prehranske pakete in podporne pogovore.
Na Škofijski karitas Celje so v zadnjih letih razvili lasten model socialnega vključevanja posebej ranljivih skupin. Uporabnikom omogočajo redno druženje in navezovanje socialnih stikov, krepijo njihove delovne navade ter izpopolnjujejo njihove življenjske veščine. Nudijo jim možnost pridobivanja novih znanj, krepitev samopodobe, redno osebno spremljanje in mentorstvo pri reševanju socialnih izzivov, ki se pojavljajo v skupinskih odnosih. Tako se je denimo po pomoč obrnil mlad fant po izkušnji izgorelosti. Povedal je, da še ni pripravljen na redno zaposlitev. V programu karitasa je ostal nekaj mesecev, zdaj pa je že zaposlen, saj si je za čas trajanja programa času povrnil samozavest in se opolnomočil do te mere, da je znova sposoben za delo.
Ne odlašajte z iskanjem pomoči
Številni prihajajo po pomoč kljub zaposlitvi, ker prejemajo nizke dohodke, živijo v podnajemniškem stanovanju in imajo različne okoliščine, ki jih pehajo v revščino. Na žalost je med njimi več kot 17.000 starejših, upokojencev, ki zaradi nizke pokojnine ne morejo preživeti. Njihove pokojnine ne sledijo velikemu povečanju cen hrane, kurjave in različnih storitev. Še posebej je težko za tiste, ki živijo sami. Poleg pomoči v hrani, položnicah za pomoč pri najnujnejših stroških, predvsem kurjavi, je pomembno tudi psihosocialno svetovanje, vključevanje v skupnost in pridobivanje znanj ter spretnosti pri prejemnikih pomoči, ki so še v aktivni dobi.
Tako na Karitas spodbujajo ljudi v stiski, naj ne odlašajo z iskanjem pomoči, saj je včasih že s pogovorom mogoče najti rešitev. Ob sodelovanju humanitarnih organizacij, države in vsakega iz med nas ter z medsebojno solidarnostjo nihče ne bi smel ostati v stiski.