Abraham Lincoln

Med povabljenci na živinorejski razstavi, ki jo je odprl ameriški predsednik Abraham Lincoln (1809 - 1865), je bil prisoten tudi sin bogatega farmarja. Do vseh drugih se je vedel prezirljivo, njegova bahavost je bila skrajno neznosna. Naposled so ob ogledu po odprtju prišli do oddelka telet, med katerimi je bilo nekaj res lepih primerkov. A mladi farmar se je znova oglasil: "Ah, to ni nič! Moj oče je vzgojil tele, s katerim se nikakor ne more primerjati nobeno od teh!" Lincoln je imel vsega dovolj. Gospodiča je premeril od nog do glave in naposled rekel: "No, da. To je žal še kako res!"

lll

Lincoln je bil zvit politik, imel pa je tudi navado, da je na vprašanje odgovarjal z nazorno anekdoto. Zlasti na tista, ki so bila posebno težka in kočljiva. Ob koncu secesijske vojne naj bi ga tako njegov general Grant vprašal, ali naj predsednika južnih držav Jeffersona Davisa ujame ali dopusti, da pobegne. Lincoln mu je odgovoril z naslednjo anekdoto: "Irec O'Neill je prisegel, da ne bo nikoli več poskusil kapljice alkohola. Soparnega dne je silno žejen zavil v gostilno in naročil kozarec limonade. Gostilničar ga vpraša, ali naj doda tudi nekaj kapljic žganja. Za okus pač. Pa mu je O'Neill šepetaje odvrnil: 'Kar, a to storite tako, da tega ne bom opazil.'"

lll

Abraham Lincoln ni veljal za posebno postavnega, lepega moškega. Nekega dne naj bi mu na ulici pot prekrižal blaznež, ki je na videz brez razloga iz žepa potegnil pištolo in jo nameril vanj. Zavpil je: "Ustrelil vas bom! Prisegel sem si, da bom ubil človeka, gršega od mene, če ga le kdaj srečam!" "Res? Kar ustrelite. Kajti če sem res grši od vas, si prav zares ne želim več živeti!" mu je odgovoril Lincoln. In preživel.