»Mene je nemogoče kopirati. Če me bodo kopirali, ne bodo uspešni. Jim pa želim vso srečo in preboj v parlament,« odgovarja Karl Erjavec na vprašanje, ali ga v DeSUS kopirajo; skoraj sočasno z Erjavčevo napovedjo vrnitve v politiko z novo stranko namreč tudi v DeSUS govorijo o vrnitvi v prve politične vrste. In niso edini, očitno se do konca leta obeta več novih ali obujenih političnih projektov ter boj za razočarane in neopredeljene volilce. Predsednik državnega sveta Marko Lotrič omenja novo stranko z gospodarstveniki in župani. Morda se bo Anže Logar, za zdaj še poslanec SDS, končno izrekel, kaj bo z njegovo Platformo sodelovanja. Tudi v zunajparlamentarni SLS, ki jo vodi Marko Balažic, bi se po minuli klavzuri radi konsolidirali in pomirili strasti po evropskih volitvah.
Odpisani DeSUS bi se vrnil
DeSUS od junijskega kongresa vodi Vlado Dimovski, nekdanji minister za delo. Stranka, ki je še pred desetletjem imela deset poslancev v državnem zboru, je na zadnjih državnozborskih volitvah strmoglavila s komaj 7840 glasovi volilk in volilcev, to je 0,66 odstotka glasov. Po dveh letih od kolapsa bi jo novo vodstvo oživljalo. »Celotna družba, predvsem starejši, potrebuje stranko DeSUS, ki bo v parlamentu ali v vladi aktivno delovala za starejše in za pozitivni razvoj družbe,« je pred dnevi dejal Dimovski in dodal, da je njihov ključni politični cilj ponovni vstop v državni zbor na volitvah leta 2026. Zavzemali se bodo še za dostopnost do zdravja, energetskih virov, zaščito zemlje in zdrave prehrane, »svobodno podjetniško dihanje« ter osvoboditev od pretirane administracije, ki mora postati učinkovitejša.
Dimovski še meni, da je bil DeSUS pred njegovim prevzemom vodenja v krizi zaradi notranjih bojev in premalo ambiciozen. Zdaj so, pravi, pomirili konflikte, sedež preselili iz Celja v Ljubljano, pripeljali nove ljudi, postavili strateške svete ter začeli reorganizacijo pokrajinskih in občinskih odborov. Nov generalni sekretar stranke je Borut Grimšek.
Erjavec: Nova stranka v drugi polovici novembra
Karl Erjavec, dolgoletni predsednik DeSUS, po več kot treh letih od umika iz politike napoveduje vrnitev z novo stranko. Pravi, da se v politiko se vrača, ker je zaskrbljen: »Slovenija nazaduje, prehitevajo jo države, ki so bile daleč za nami, baltske države, Češka, Slovaška, Madžarska …« K vrnitvi ga nagovarjajo volilci pa tudi nekateri gospodarstveniki, s katerimi je sodeloval v gospodarski diplomaciji kot zunanji minister.
Ustanovitev nove sredinske stranke načrtuje v drugi polovici novembra, takrat bo znana tudi ekipa. Za zdaj imen še ne razkriva. »To ne bo stranka Karla Erjavca, ampak bodo sodelovali nekateri nekdanji ministri in ljudje, ki so se že izkazali. Glavni problem pri nas je, da so ljudje izgubili zaupanje v politiko in institucije. Izkazalo se je, da novi obrazi niso rešitev; veliko je obljub, rezultatov pa ni zaradi neznanja, neizkušenosti in pomanjkanja političnih veščin. Z izkušenimi ljudmi se lahko zaupanje povrne,« ocenjuje. »Ne gre za upokojensko stranko, seveda pa jih ne morem pozabiti in bomo še naprej delali za pravice in dostojno življenje upokojencev.« Njihovi stebri so še zdravstvo, varnost in migracije, gospodarstvo in kmetijstvo, podnebna politika pa tudi prihodnost, ki jo prinaša umetna inteligenca, našteva.
Karl Erjavec je vodil DeSUS od leta 2005 do januarja 2020, ko ga je na kongresu premagala Aleksandra Pivec. Pivčeva je z vrha DeSUS odstopila že po devetih mesecih, ko je za kratek čas do kongresa vskočil Tomaž Gantar. Na izrednem kongresu decembra 2020 je vodenje DeSUS znova prevzel Karl Erjavec, a že marca 2021 izstopil iz stranke in iz politike. To se je zgodilo, ko mu s Koalicijo ustavnega loka sredi pandemije ni uspel poskus s konstruktivno nezaupnico zrušiti vlade Janeza Janše.
Upokojenci so »šli drugam«
Politični komentator Aljaž Pengov Bitenc načrtovane nove in oživljene politične projekte spremlja z dobršno mero skepse. Obujanje DeSUS po njegovi oceni nima perspektive: »V novodobni slovenski demokraciji smo lahko videli samo vrnitev NSi, pa še ta ni bila povsem na dnu, saj je ohranila status parlamentarne stranke v evropskem parlamentu. DeSUS tega nima.«
Upokojenci so »šli drugam«, se strinja Pengov Bitenc: »Druge stranke so ugotovile, da so upokojenci dobra volilna baza. Zdaj vsi obljubljajo višje pokojnine, tako da ni več razlike med upokojensko stranko in drugimi. V DeSUS so si sicer rekli upokojenska stranka, a nikoli niso bili ekskluzivno upokojenski. DeSUS je volilo veliko ljudi, ki šele bodo upokojenci.« V močno polariziranem političnem prostoru po njegovem prepričanju ni resne možnosti za ozko opredeljene stranke, kot so stranka podjetnikov, zelenih, kmečka, upokojenska stranka, ker morajo imeti enotne odgovore tudi na vsa druga pomembna družbena vprašanja. »Ko večje stranke ugotovijo, da obstaja prazen prostor, na katerega se osredotočajo manjše stranke, ta prostor zasedejo in manjše iztisnejo,« razmišlja Pengov Bitenc. »Vprašanje je ne nazadnje tudi, kje bodo v DeSUS dobili zagonski denar za delo. Če bi se jim že odprla kakšna možnost, pa niso edini, ki letošnjo jesen z novimi projekti nagovarjajo volilce,« dodaja komentator.
