"Zmeda na področju posredovanja dela preko študentskih napotnic se je začela že v letih 1998/99, ko je ministre za delo, družino in socialne zadeve oblikoval prvi pravilnik, ki je uredil pogoje za delovanje agencij za zaposlovanje, kamor sodijo tudi študentski servisi. Pravilnik je določil, da smejo preko študentskih napotnic delati le osebe s statusom dijaka ali študenta. Ker je bila študentska organizacija dovolj močna in glasna, je med te osebe vključila izredne študente in celo pavzerje," je poudaril Šket. "Ker pa ni bilo zraven nobene dijaške organizacije in ker te nimajo sindikata, se je pozabilo na izredne dijake, ki, drugače kot izredni študenti, nimajo statusa, tudi če niso zaposleni in niso prijavljeni na zavodu."

ZA DIJAKE SE NI NIHČE ZAVZEL

Ker naj bi po Šketovih besedah na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve takrat razumeli, da so izredni dijaki izpadli zaradi tega, ker se ni zanje nihče zavzel, so z ustnim tolmačenjem dovolili delo preko napotnic do poletja 2003 tudi njim. "In vse je teklo kot namazano. Mladi so si sami služili kruh, plačevali šolnino in izpite in se veselili, da si bodo prislužili srednjo izobrazbo, ki jim je prej spolzela med prsti zaradi različnih vzrokov. Z lanskim poletjem pa so se njihove sanje in želje v trenutku razblinile, saj je pri inšpekcijskem pregledu nekega podjetja davčna uprava vzela pod drobnogled tudi študentske napotnice in ugotovila kršitve, saj po pravilniku izredni dijaki nanje ne bi smeli delati," pojasnjuje Šket. Podjetju so na davčni upravi študentsko delo obračunali kot zaposlitev in mu naložili plačilo davkov in prispevkov za zaposlene. "Takrat pa se je začela panika in so začeli zvoniti vsi zvonovi. Pri tem ni pomembno, ali je bil najprej davčni pregled ali je bil ta posledica novega dopisa ministrstva, ki je lani avgusta izrednim dijakom brez statusa izrecno prepovedal delo preko servisov," pravi Šket. "Na manjših servisih smo s posredovanjem dela izrednim dijakom prenehali in zaradi spoštovanja pravilnika zmanjšali svoj promet za približno 20 odstotkov. Na nekaj večjih servisih pa te prepovedi niso upoštevali in izrednim dijakom še naprej omogočali delo. S tem so za 20 odstotkov povečali tudi svoj obseg dela, članstva in dohodka. Dijaki so delali, ker so morali delati za preživetje. Če ne dobijo redne zaposlitve, delajo na črno. O tem bi morale profesionalne študentske strukture, ki za svoje delovanje v Ljubljani porabijo tretjino celotnega zneska za financiranje obštudijskih dejavnosti, razmišljati že takrat, ko so predlagali spremembe pravilnika, ki je večjim servisom za pet odstotkov dodatno zmanjšal prispevno stopnjo, manjšim pa jo dvignil tudi do 80 odstotkov," je povedal Mitja Vilar iz servisa Študent d. o. o.. "Seveda bi ministrstvo zaradi več tisoč kršitev lahko kakšnemu izmed kršiteljev odvzelo tudi koncesijo. Pa jo vsi, ki so kršili pravila, še imajo!" je odločen Vilar.

SKROMEN OBSEG AGENCIJSKEGA ZAPOSLOVANJA

Na davčni upravi odgovore še pripravljajo, na ministrstvu za delo, družino in socialne zadeve so izpostavili, da niso bili nikoli v dvomih in da osebe, ki nimajo statusa dijakov, ne morejo biti izredni dijaki. Zato lahko delajo le pod enakimi pogoji kot vse druge odrasle zaposlene osebe. Alojz Šket pa dodaja, da vlada v dejavnosti študentskih servisov zelo močna konkurenca. Zato so nekaj izrednih dijakov zaposlili po programu agencijskega zaposlovanja. "Vendar so številke sila skromne, saj morajo delodajalci zanje plačevati vse prispevke in davke. Zato so pripravljeni najemati le tiste, ki bi jih ob končani izobrazbi tudi sicer že sami zaposlili." "Veliko mladih ne bo dokončalo šolanja, veliko pa jih bo delalo na črno, saj je trg sive ekonomije v Sloveniji še dovolj močan. Zato bi bilo najbolje, da spremenimo filozofijo in nasploh bolj omejimo študentsko delo ali pa k temu koritu pripustimo tudi izredne dijake," sklepa Alojz Šket.