Če se bo odzvalo dovolj ljudi, na leto pričakujejo 200 smrti manj zaradi tega raka. Hkrati bo za njim zbolelo tristo ljudi manj, saj bodo zaznavali in odstranjevali tudi predrakave spremembe.
Kot je pojasnila vodja programa, direktorica Cindi Slovenije Jožica Maučec - Zakotnik, bodo udeleženci, ki bodo Svitu poslali svoje testerje z vzorci blata, že v petih dneh dobili odgovor, ali so v njem našli prikrite krvavitve, kolonoskopije pa bodo opravili najkasneje v enem mesecu. Predrakave spremembe bodo odstranjevali že na kolonoskopijah, pri raku pa bodo opravili dodatno diagnostiko in pacienta usmerili v zanj primerno zdravljenje. Program pa je lahko uspešen samo, če se odzove dovolj vabljenih: "Pričakujemo, da se bodo ljudje odzvali v vsaj 60 do 70 odstotkih."
Rak debelega črevesa in danke je v Sloveniji četrti najpogostejši rak pri moških in tretji najpogostejši pri ženskah, ob tem pa je drugi najpogostejši vzrok smrti zaradi rakave bolezni. Leta 2004 je bilo odkritih 1291 novih primerov raka debelega črevesa in danke, zaradi njega pa je umrlo 669 ljudi. Preživetje bolnikov se v zadnjih letih izboljšuje zgolj na račun boljšega zdravljenja, stadij ob diagnozi pa na drugi strani še vedno ostaja nespremenjen, saj v omejeni obliki odkrijejo le 14,7 odstotka raka debelega črevesa in danke. Cilj programa Svit je, da bi delež v omejeni obliki odkritega raka zvišali na 30 odstotkov po petih in na več kot polovico po desetih letih. Maučec-Zakotnikova je ob tem spomnila, da je zdravljenje že razsejane bolezni tudi izredno drago. Danes tako zahteva 29,1 milijona evrov na leto, v desetih letih delovanja Svita pa naj bi te stroške znižali na 17 milijonov evrov. Začetek tega programa je bil sprva sicer predviden za letošnji april, vendar ga je uspešni pripravi navkljub "odložila" zamuda pri sprejemanju splošnega dogovora v zdravstvu.
Direktorica direktorata za javno zdravje na ministrstvu za zdravje Marija Seljak je ob tem spomnila na druga dva presejalna programa. Zora za zgodnejše odkrivanje raka materničnega vratu tako že kaže rezultate, prva mamografska slikanja v programu za zgodnejše odkrivanje raka dojk Dora pa so opravili letošnjega aprila.
Da bi se na vabila v te programe odzvalo čim več ljudi, tudi če se čutijo zdrave, se zavzema tudi Mojca Senčar iz Europa Donne: "Človek mora za svoje zdravje skrbeti, dokler je zdrav. Tako kot si umivamo zobe, bi morale ženske redno hoditi na ginekološke preglede, si enkrat na mesec pregledovati dojke in po petdesetem letu redno hoditi na mamografske preglede, čeprav niso otipale ničesar. Moški in ženske po petdesetem letu pa bi se morali redno udeleževati programa Svit."
