Ordinariat bo vodil škof ordinarij, ki ga bo imenoval Sveti sedež, med osebjem ordinariata pa so "med drugim" predvideni vojaški vikar, ki je praviloma generalni vikar, policijski vikar in vikar v zavodih za izvrševanje kazenskih sankcij. Osebje ordinariata se na ustrezna delovna mesta v državnih organih zaposli na ordinarijev predlog. Za gmotne in prostorske pogoje ordinariata bo poskrbela država, samo delovanje pa bo podrobneje urejeno s statutom in pravilnikom, ki ga bo izdal ordinariat.
Tako med drugim piše v vladnem gradivu, ki ga bo danes obravnaval vladni odbor za državno ureditev in javne zadeve, že to sredo, dan pred srečanjem Janeza Janše s papežem in z vatikanskim državnim tajnikom kardinalom Bertonejem, pa morda tudi vlada. Po besedah Roka Srakarja iz kabineta predsednika vlade pogovor o omenjenem vatikanskem sporazumu ni uvrščen na dnevni red rimskih pogovorov. "O morebitni sklenitvi omenjenega sporazuma s Svetim sedežem se bo premier pogovarjal, če bo to vprašanje izpostavila vatikanska stran," je dejal Srakar, ki ni zanikal možnosti, da bi vlada v sredo potrdila osnutek sporazuma.
Pobudo za sklenitev mednarodnega sporazuma med Slovenijo in Svetim sedežem o "verski duhovni oskrbi" v obrambnih silah, policiji ter v zaporih je na vlado konec oktobra naslovil obrambni minister Karel Erjavec, ki bo sporazum po uskladitvi z vatikansko stranjo v imenu Slovenije tudi podpisal. Kot je razvidno iz gradiva, je bil osnutek sporazuma usklajen z vsemi državotvornimi resorji in s komisijo vlade RS za reševanje odprtih vprašanj verskih skupnosti. Po naših podatkih je ta komisija, ki jo vodi pravosodni minister Lovro Šturm, osnutek sporazuma, ki je bil kasneje dopolnjen, potrdila že 15. junija letos. Takrat so tudi odločili, da gradivo pripravi obrambno ministrstvo, ki bo sredstva za delovanje ordinariata zagotavljalo skupaj s pravosodnim in notranjim ministrstvom.
Osnutek drugega vatikanskega sporazuma obsega 12 členov, v preambuli pa se sklicuje na dva predhodna dokumenta. Na sporazum med RS in Svetim sedežem o pravnih vprašanjih in na sporazum med Slovensko škofovsko konferenco in vlado o duhovni oskrbi vojaških oseb. Prvi sporazum, ki je bil podpisan pred šestimi leti (14. decembra 2001, v času Ropove vlade), v 12. členu, kot je poudarjeno v gradivu, zagotavlja "celovito spoštovanje verske svobode posameznikom v bolnišnicah, domovih za ostarele, zaporih in drugih ustanovah, v katerih je oteženo gibanje oseb", drugi, ki je bil podpisan 21. septembra 2000 (v času Bajukove vlade), pa predvideva ustanovitev ordinariata in sprejetje ustreznega mednarodnega sporazuma.
Pod jurisdikcijo ordinarija, ki bo po kanonskem pravu tudi član SŠK, bodo po tem sporazumu sodile vojaške osebe, civilni uslužbenci MORS, policisti, uslužbenci notranjega ministrstva, delavci v zaporih in tudi njihovi družinski člani; gojenci vojaških in policijskih šol; osebje in bolniki v vojaških bolnišnicah; osebje veteranskih organizacij in ustanov; napotene osebe v mednarodnih organizacijah in na misijah, ki so v službi v državnih organih, ter zaposleni v ordinariatu. Jurisdikcija velja, kot piše v osnutku sporazuma, za osebe katoliške veroizpovedi. Policijskega, vojaškega in zaporniškega vikarja bo imenoval ordinarij po predhodnem soglasju pristojnih ministrov.
