Vas je kaj stisnilo pri srcu ob omembi Twin Peaksa? Nič nenavadnega, saj gre za eno od mojstrovin režiserja Davida Lyncha, ki najraje piše in režira čimbolj skrivnostne, nerazumljive, čudaške in nadnaravne tematike.

Zgodba Twin Peaksa se začne z najdbo trupla lepe mladenke, ki leži na mrzli plaži blizu malega mesta. Posebni agent FBI obišče mesto ne vedoč, da ga tam čaka še vse kaj drugega kot preiskava umora. Serija z nekoliko standardiziranim začetkom bi se najverjetneje sprevrgla v še eno kriminalno nanizanko, če se pod njo ne bi podpisal tak posebnež, kot je Lynch.

Za igralke same fatalke

Morda je nekaterim gledalkam še posebej ostal v spominu agent Dale Cooper (Kyle MacLachlan) ali Harry S. Truman, gledalce pa so poleg zanimive zgodbe navduševale Donna Hayward (Lara Flynn Boyle), Audrey Horne (Sherilyn Fenn) in Shelly Johnson (Mädchen Amick). Igralka, ki ji je pripadla vloga že na začetku umorjene Laure Palmer (Sheryl Lee), je v nadaljevanju na režiserjevo željo odigrala tudi vlogo Laurine sestrične Madeleine Ferguson, ki je pokojnici seveda nadvse podobna. Vsi glavni igralci so zelo uspešno stopali po poteh filmske slave, lepoto igralk pa je opazil tudi Playboy, za katerega je se slekla Sherilyn Fenn.

Posneli so samo 30 delov nanizanke. Med gledalci Twin Peaks ni bil preveč dobro sprejet, saj je bil za tisti čas najbrž preveč obskuren in za nekatere prezahteven. Serija, ki je bila v ZDA predvajana v letih 1990-1991, pa ima na spletni strani IMDB kljub vsemu izjemno visoko oceno. Več kot očitni ljubitelji so ji namreč namenili kar 9,6 od desetih zvezdic. Mlajši smo trepetali pred nenehno grožnjo neznanega, starejšim pa niso bili všeč mračnjaški elementi. Eden od razlogov za kratkotrajnost serije pa je prav gotovo tudi navezovanje delov, saj posameznega dela gledalci niso mogli gledati neodvisno od prejšnjega. Nekatere je delalo živčne tudi dejstvo, da je bil morilec Laure Palmer za tiste, ki v serijah najraje razrešujejo detektivske uganke, razkrit relativno pozno zaradi drugih elementov v zgodbi. Denimo nadnaravne sile, nad katerimi se je takoj usul plaz pritožb, saj gledalci niso bili ljubitelji brezsštevilnih žanrov, ki so se zvrstili v Twin Peaksu.

Falling je postal hit

Serijo je poleg zagonetne zgodbe odlikovala tudi glasba, ki je za ljubitelje glasbenih filmskih zgodb pravi posladek. Marsikje je priljubljenost skladb Angela Badalamentija celo presegla priljubljenost serije. Najbolj popularna je še danes skladba Falling v skoraj angelski izvedbi Julee Cruise. Besedila za vse vokalne pesmi (Falling, Into the Night in The Nightingale) je napisal kar Lynch sam, in zagotovo ni naključje, da je postala glasba te serije tudi najbolj prodajana televizijska glasba vseh časov. Tudi podpisal jo je isti skladatelj kot prejšnji Lynchev film Modri žamet, v katerem je poleg zapeljive in pevsko nadarjene Isabelle Rossellini nastopal tudi Twin Peaksov agent FBI.

Že leta 1990 je serija prejela nagradi Zveze ameriških televizijskih kritikov za izjemne igralske dosežke in program leta, naslednje leto je prejela zlati globus za najboljšega igralca tv serij, najboljšo žensko stransko vlogo (ki je pripadla Piper Laurie) in najboljšo televizijsko dramo, nominirana pa je bila še Sherilyn Fenn (hmm, le zakaj?). Nominirana je bila tudi za emmyja za glasbo in vrsto drugih dosežkov, vendar takrat ni prejela nobenega, zagotovo pa so jo zelo cenili v Španiji in na Švedskem, saj je v obeh državah prejela nagrado za najboljšo tujo televizijsko serijo.