Kot je izpostavil minister Erjavec, predstavljeni dokumenti dokazujejo, da ne držijo Ropove trditve, da se je maja 2003 z danskim kolegom Andersom Foghom Rassmussenom pogovarjal le o morebitnem sodelovanju Slovenije v okviru skupne misije Evropske unije, v kateri bi sodelovale vse države EU. Dokumenti namreč jasno kažejo, da se je Ropova vlada z Dansko pogovarjala o možnosti sodelovanja omejenega števila slovenskih vojakov v okviru načrtovanega danskega kontingenta 400 vojakov v britanskem sektorju na jugu Iraka, je poudaril Erjavec.
V zapisniku s srečanja med Ropom in Rassmussenom je tudi, da je Rop tedaj tudi povsem neobvezujoče predstavil zamisel o sodelovanju posebnih policijskih sil EU v Iraku, je nadaljeval minister. Tako drži Ropova trditev, da je ponudil možnost policijskega delovanja v okviru EU v Iraku, a je res tudi, da je dal pobudo in izrazil interes za sodelovanje slovenskih vojakov v okviru načrtovanega danskega kontingenta, je še pristavil Erjavec.O tem sicer govori tudi dokument, ki ga je julija 2003 po srečanju ministrstev za obrambo Slovenije in Danske za premiera Ropa pripravil obrambni minister Grizold in v katerem je navedeno, da je Slovenija za začetek ponudila skupino štabnih častnikov ter skupino častnikov in podčastnikov vojaške policije, skupaj deset vojakov. Danska je ponudbo sprejela, a hkrati ocenila, da sodelovanje štabnih častnikov ni ustrezno. V dokumentu so bili predvideni tudi stroški šestmesečnega sodelovanja, ki naj bi znašali 135 milijonov tolarjev.
Za napotitev Slovenske vojske v Irak bi bilo po Grizoldovem priporočilu Ropu potrebno skleniti mednarodno pogodbo z Veliko Britanijo kot nosilno državo sektorja, pa tudi z Dansko glede sodelovanja v kontingentu ter tehnični sporazum s Kuvajtom. Pri tem je Grizold v omenjenem dokumentu tudi opozoril, da bo imela Slovenska vojska v Iraku tako kot danske sile status okupacijske sile, in predlagal, da po danskem zgledu odločitev o sodelovanju Slovenske vojske potrdi državni zbor z ratifikacijo omenjene mednarodne pogodbe z Veliko Britanijo, je še izpostavil Erjavec.Minister je predstavil tudi kar obsežno dokumentacijo o intenzivnih stikih med obrambnima ministrstvoma Slovenije in Danske, s tem pa pod vprašaj postavil trditve svojega predhodnika, češ da je šlo zgolj za "preigravanja" znotraj MORS, da bi ugotovili, ali ima Slovenska vojska potrebne zmogljivosti, v kolikor bi prišlo do take odločitve. Kot je dodal, gre zdaj že za "preigravanje" slovenske javnosti, saj Rop in Grizold vztrajno zanikata, da bi se kakorkoli pogovarjala o napotitvi slovenskih vojakov v Irak, čeprav dokumenti govorijo o nasprotnem.
Erjavec je ob tem še poudaril, da aktivnosti Ropove vlade leta 2003 niso imele zveze s sodelovanjem z zvezo NATO, kot jo ima odločitev sedanje vlade premiera Janeza Janše, ampak je šlo za sodelovanje s koalicijo voljnih. Vojaki bi tako opravljali klasične bojne naloge, medtem ko bodo po sedanji odločitvi vlade v okviru zavezništva sodelovali le pri urjenju iraških vojakov, je še pojasnil.Dodal je, da je Janševa vlada zdaj skušala zgolj realizirati sklep prejšnje vlade, da bo Slovenija sodelovala pri usposabljanju iraških sil. To naj bi sicer v okviru zveze NATO potekalo v tretji državi, a tega ni bilo mogoče uresničiti, ker se je NATO aprila lani odločil, da ne bo izvajal usposabljanja iraških sil v tretjih državah. Poskusili so tudi možnost sodelovanja pri usposabljanju iraških sil, ki ga izvaja Nemčija, vendar se ni bilo mogoče dogovoriti. Za sodelovanje pri usposabljanju iraških sil pa so se v vladi odločili tudi, ker so tudi Združeni narodi že večkrat pozvali članice, naj prispevajo k stabilizaciji Iraka, je še pojasnil Erjavec.
