"Največji vtis name je naredil Miguel Indurain. Pa ne zato, ker je na moji prvi Vuelti zadnjič stopil s kolesa praktično poleg mene v skupini, pač pa, ker je za mojo generacijo drugačne vrste Gospod. (To se, kot je nekoč dejal, piše z veliko op.a.)," pravi Hvastija. Zanj je Francoz Laurent Jalabert pred Armstrongom, pa ne zaradi tega, ker je v etapi Gira na kronometru v Trevisu zasedel nehvaležno četrto mesto, le dve sekundi za Jalabertom. "Ta dosežek mi tudi največ pomeni. Kronometer je pač ura resnice," dodaja Hvastija, ki je bil četrti tudi v eni etapi Vuelte. Po svetovnih lestvicah pa največ šteje 5. mesto na Gent-Wevelgem. "Klasike so moja največja neizpolnjena želja, saj sem imel vedno občutek, da bi na velikih klasikah, kot je Pariz-Roubaix, lahko več naredil, bil vidno spredaj, a se je vedno kaj zalomilo." Pravi, da je v 26 letih tekmovalne želje izživel. "Kolo bo ostalo veselje. Nikoli mi ni bila muka iti na trening."
Martin Hvastija: Kolo bo ostalo veselje
"To je bila ena težjih odločitev v življenju. Za ta korak sem se odločil zaradi trenutnih razmer. Na prigovarjanje v Perutnini. Poleg sem na predloge z več strani sprejel še prosto mesto selektorja," je razloge tekmovalne upokojitve razodel Martin Hvastija . 36-letni Ljubljančan je zagotovo eden najbolj opaznih osebnosti v kolesarskih vrstah. Od sezone 1996 je bil nekakšen glasnik naših profesionalnih kolesarjev v Italiji. "Že pred mano so bili v Italiji Čerin, Polončič, Pavlič, a malo časa. Dokazal sem, da tujina ni tak bav bav, če se zadeve resno lotiš. Zagotovo pa je zadnja leta položaj z začetkom Pro Toura zaostren. Selekcija je hujša, cene so padle, boj za preživetje je neizprosen," primerja razmere Hvača.