Predsednik Republike Srbske Milorad Dodik je v svoji karieri že neštetokrat grozil z odcepitvijo večinoma srbske entitete v BiH. Zdaj je vrgel novo poleno na ogenj. V parlamentu entitete je poslanskim skupinam razdelil osnutek sporazuma o mirnem razhodu Republike Srbske in Federacije BiH. Tega je napovedal že maja po sprejetju resolucije generalne skupščine OZN o spominu na genocid v BiH, ko je spet grozil s samostojno nadaljnjo politično potjo Republike Srbske, rekoč, da si sobivanja v skupni državi ne more več predstavljati. Malce dlje kot mesec dni je trajalo, da je bil napisan, v vmesnem času pa se je sodelovanje med Banjaluko in Beogradom zgolj še stopnjevalo.
Po vsesrbskem zboru v začetku junija v srbski prestolnici, ko sta se srečali obe vladi – nacionalna srbska in entitetska iz Banjaluke –, je skupščina Republike Srbske takrat sprejeto deklaracijo o zaščiti narodnih in političnih pravic ter skupne prihodnosti srbskega naroda v torek še uradno potrdila. Proti njej je že protestiral visoki predstavnik mednarodne skupnosti v BiH Christian Schmidt, ki je nakazal, da bi jo lahko razveljavil. V njej naj bi bilo več elementov, ki so v nasprotju z daytonskim mirovnim sporazumom, denimo nepriznavanje ustavnega načela, da so vsi trije konstitutivni narodi BiH enakopravni in da je Republika Srbska multietnična entiteta, zaradi česar njene oblasti ne morejo predstavljati zgolj Srbov.
Dodik sicer nadaljuje razkazovanje padanja Republike Srbske v objem Srbije. V parlamentu v Banjaluki se je na večer sprejemanja resolucije zasvetila srbska trobojnica – z namenom. Parlament bo na seji predvidoma sprejel zakonodajo, ki naj bi omogočila, da bo zastava Republike Srbske lahko stalno izobešena ob zastavi BiH, prav tako se bo smelo na slovesnostih poleg bosanske igrati še himno Republike Srbske.
Predlog postopne razdružitve
Vse to so nadaljnji manjši koraki vzpostavljanja močnejšega nacionalnega pečata v Republiki Srbski. Verjetno največji korak v smeri samostojne države pa je ponudba sporazuma o mirnem razdruževanju, o katerem bo skupščina predvidoma razpravljala prihodnji teden. Sporazum, ki ga nameravajo ponuditi v podpis Federaciji BiH, določa, da bi se ustanovili samostojni državi na podlagi sedanjih meja entitet zato, ker se ugotavlja, da ni mogoče zagotoviti enakopravnosti entitet in konstitutivnih narodov na temelju konsenza. Kaj bi se zgodilo z Brčkim, v predlogu sporazuma ni navedeno. V petnajstih točkah opisuje prihodnjo podobo odnosov. Novi državi naj bi omogočali prost pretok ljudi, blaga in storitev. Sklenili naj bi gospodarsko in siceršnje sodelovanje na vseh področjih družbenega življenja. V prehodnem obdobju naj bi za tri leta vzpostavili carinsko unijo, v tem času naj bi si delili davke, obe pa bi imeli še enako valuto.
»Gre za nadaljevanje njegove politike oziroma naracije, da mora Republika Srbska obstajati kot samostojna politična tvorba. Gre za poskus zaokrožitve tega, kar ljudje v Republiki Srbski že kar nekaj časa verjamejo – da je namreč Republika Srbska že samostojna in je potreben zgolj še politični akt tega. Dodik to retoriko stopnjuje, ker se približujejo volitve in mora ohranjati kontinuiteto izsiljevanja,« ocenjuje poznavalec Balkana dr. Faris Kočan, asistent na katedri za mednarodne odnose na FDV.
Da prihaja do poskusov mirne razdružitve, je po njegovi oceni tudi posledica tega, da je Dodik začutil geopolitični trenutek časa, ko bi se Donald Trump lahko vrnil na oblast v ZDA in morebiti skrhani Zahod ne bi tako močno interveniral kot sicer. »Vidi tudi, da institut visokega predstavnika mednarodne skupnosti v BiH vse bolj peša. Christian Schmidt ne uživa več takšne legitimnosti v varnostnem svetu kot njegovi predhodniki,« pravi Kočan, ki tudi omenja, da Dodik verjetno opaža, da je BiH dobila status kandidatke za članstvo v EU predvsem zaradi vojne v Ukrajini.
