Poleg župana imamo v Ljubljani tudi kulturnike, zaščitnike kulturnih spomenikov, naravovarstvenike in številne druge, ki skrbijo ali vsaj opozarjajo in branijo mestnost ter kulturno dediščino pred močjo kapitala. Gotovo opravljajo pomembno delo.
A vendar so tudi slednji enako radikalni, kot je tudi radikalen in brezobziren kapitalski interes. V sveti veri branijo našega Plečnika in druge oblikovalce naše prestolnice pred slehernimi spremembami. Arhitektura našega velikega mojstra ne more biti kot otok povsem ločen od utripa modernega mesta, ki ima drugačne zahteve, kot so bile tiste izpred stotih let. Potrebne so prilagoditve in ustrezni priključki na naš »otok.« Da bo lahko Plečnik zaživel v simbiozi z ostalo Ljubljano. Poglejmo še primer Plečnikovega stadiona. Imamo kapitalski interes in imamo zaščitnike dediščine. Če se kot družba strinjamo z zaščitniki dediščine, potem prevzemimo odgovornost, odkupimo Plečnikov stadion in ga uredimo po kulturnih standardih. Denar gotovo imamo. Vzemimo ga od tiste vojaške mehanizacije, ki jo pošiljamo v Ukrajino in katere življenjska doba je le nekaj ur po dospetju, preden jo bo skurilo rusko topništvo in njihovi droni. Če pa naš kulturni interes za Plečnika ni dovolj močan ali pa nimamo denarja, potem nam ne preostane drugega, kot da z investitorjem sklenemo kompromis.
In zdaj smo pri koncertu Magnifica. V številnih evropskih mestih ob prireditvah, ki so za mesto zelo pomembne, župan enkrat letno dovoli kampiranje tudi na zelenicah. Zato da pritegne čimveč turistov, ki potem pojejo slavo temu mestu. In zapravijo kaj denarja.
Regeneracijska moč narave je dovolj velika in lahko prenese eno takšno prireditev letno. Koncert Magnifica v Tivoliju je zagotovo dodana vrednost naši prestolnici in se ga bom zanesljivo udeležil.
Rado Krušič, Žalec
