Raziskovalci slovite ameriške univerze MIT so že leta 2018 ugotovili, da se laži prek družbenih omrežij širijo dosti hitreje od resničnih novic. Če je zgodba pikantna in nagovarja skrite strahove ali sumničavost, ni vrag, da je ne bi z veseljem delili. Uravnotežene novice, ki ne postrežejo z vrelo juho, običajno naletijo na dosti bolj mlačen odziv. Tako tudi ni čudno, da so lažne novice tako priljubljeno orodje za propagandno vojno in sejanje razdora v družbah. Dober primer tega je tudi nedavna lažna novica, da si je ukrajinska prva dama Olga Zelenska med obiskom Pariza ob obletnici izkrcanja zaveznikov v Normandiji z ameriškim denarjem za ukrajinsko vojsko privoščila 4,5 milijona evrov vredni Bugattijev športni avtomobil tourbillon.
Britanski BBC pravi, da se je novica sprva pojavila na obskurni francoski novičarski strani. Opozorila, da gre za lažno novico, so se pojavila zelo hitro. Med drugim so zgodbo zanikali tudi pri Bugattiju. Njihova pariška poslovalnica je celo zagrozila s tožbo zoper odgovorne. Kot lažno jo je označevalo tudi družbeno omrežje X. Kljub temu so jo vplivneži, ki navijajo za podporo Donaldu Trumpu in Rusiji, pričeli z veseljem širiti, dokler ni postala viralna.
"Makedonce" zamenjala umetna inteligenca
Gre za znan modus operandi, kakršnega smo videli že med prvo predsedniško kampanjo Donalda Trumpa, ko so lažne novice o njegovi protikandidatki Hillary Clinton po tekočem traku proizvajali v tovarnah laži v makedonskem mestu Veles. Z razvojem orodij, kot je chatGPT, ki namesto človeka instantno napišejo poljubno vsebino v praktično katerem koli jeziku, je posel sejalcev dezinformacij postal še lažji. Danes je zelo enostavno ustvariti cel kup spletnih strani, ki dajejo videz resnih novičarskih portalov in jih do roba zapolniti z vsebinami, ki jih proizvede umetna inteligenca. Mnoge so lahko tudi povsem resnične. Med te novice lahko sejalci laži nato vstavijo poljubno lažno novico in jo delijo po družbenih omrežjih. Za širjenje jim pri tem lahko pomagajo plačani ali ideološko povezani vplivneži. Bralce, ki kliknejo na povezavo, o verodostojnosti novice prepriča profesionalni videz strani, tudi če je bila ustvarjena zgolj za širjenje podobnih lažnih novic. Vse skupaj je možno začiniti še s predelanimi oziroma ponarejenimi, takoimenovanimi »deep fake« videoposnetki, ki še pripomorejo k prepričljivosti vsebine.
Ker so za letos na sporedu predsedniške volitve v ZDA, naj bi bilo veliko energije tovrstnih akterjev usmerjene tudi v vplivanje na ameriško javno mnenje. BBC je več kot šest mesecev preverjal stotine člankov na več spletiščih, ki so se osredotočila na ameriške volitve. Ugotovili so, da imajo zelo ameriška imena, kot so Houston Post, Chicago Crier, Boston Times ali DC Weekly. Pred meseci se je na spletu pojavila tudi spletna stran časopisa Chicago Chronicle, ki je pričel izhajati pred več kot dvesto leti, a od leta 1908 ne obstaja več. Da gre za novice, ki jih ustvari umetna inteligenca, tudi tiste, ki niso lažne, pričajo primeri, ko se v objavljenem besedilu pojavijo navodila za umetno inteligenco. Denimo: »Povzemi ta članek, ampak zavzemi konservativno stališče.« Nekatere spletne strani članke opremljajo celo s fotografijami domnevnih avtorjev, ki pa so bile zgolj ukradene fotografije s spleta.
Nov način konzumiranja novic
Trend hitrega širjenja lažnih novic na omenjeni način so močno spodbudile spremenjene navade konzumiranja novic. Če so bralci nekoč iskali medije, ki so jih pritegnili celostno, se je z vzponom družbenih omrežij pozornost z medijske hiše, njihovega časopisa ali spletnega portala preusmerila na iskanje posameznih novic na posamezno temo, medtem ko je vir novice postal vse bolj sekundarnega pomena.
To je imelo tudi pozitivno plat. Omogočilo je razcvet alternativnih malih medijev, ki so lahko s pomembno zgodbo, ki je priznane medijske hiše niso opazile, dosegli veliko občinstvo ter spregledane pomembne teme prinesli v javno zavest. Žal so se pod pretvezo resnih novičarskih portalov pričele pojavljati tudi vsebine za načrtno vplivanje na javno mnenje in širjenje lažnih novic. Portali na pogon umetne inteligence so le dovršitev tega spremenjenega odnosa do konzumiranja novic. Rešitve, onkraj ponovne korenite spremembe navad konzumiranja novic ali pa zelo pazljivega preverjanja vsega, kar preberemo ali vidimo na spletu, za zdaj pravzaprav ni.